SI
Show menu

SPOROČILO ZA JAVNOST: Zakladi Zakladi slovenske ustvarjalnosti v Muzeju lepih umetnosti Xi’an Qujiang na Kitajskem

29. 4. 2019

»KAR ČLOVEK USTVARI, TO JE – KOT POSAMEZNIK, PRIPADNIK NARODA, KULTURE IN ČLOVEŠTVA.«

Gostovanje razstave Narodnega muzeja Slovenije Zakladi slovenske ustvarjalnosti v Muzeju lepih umetnosti Xi’an Qujiang (Xi'an, Kitajska)

V mestu Xi’an na Kitajskem, slavnem po grobnicah z glinenimi vojščaki, bodo v torek, 30. aprila 2019, odprli gostujočo razstavo Narodnega muzeja Slovenije ZAKLADI SLOVENSKE USTVARJALNOSTI. Kreativni dialog med sedanjostjo in preteklostjo, ki predstavlja mozaik izjemnih ustvarjalnih dosežkov z ozemlja današnje Slovenije od prazgodovine do danes. Razstava, ki ji v Muzeju lepih umetnosti Xi’an Qujiang namenjajo kar 380 m2, prikazuje 135 originalnih predmetov in 5 kopij (emonski meščan, situla z Vač, neandertalčeva piščal iz Divjih bab, fotografija Janeza Puharja in idol z Ljubljanskega barja). Na ogled bo vse do 15. novembra letos.

Mag. Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije in soavtorica razstave, o izboru gradiva in pripravah na gostovanje: »Ko smo se v Narodnem muzeju Slovenije odločali o tem, kaj izbrati in kako pokazati droben izsek iz pisane kulturne dediščine, za katero skrbimo v slovenskih muzejih, nam ni bilo lahko. V pomoč so nam bile želje kitajskega muzeja, kjer gostujemo. Ob obisku so se kitajski kolegi hitro zagledali v naše zbirke porcelana in stekla, prav tako v izjemne panjske končnice Čebelarskega muzeja v Radovljici. Prav tako smo razumeli željo, da v Xi'an iz Slovenije pripotuje pozlačeni bronasti kip meščana starodavne Emone, predhodnice našega glavnega mesta Ljubljane, in se tukaj, v stari kitajski prestolnici, simbolno sreča s svetovno znamenitostjo, vojsko glinastih bojevnikov prvega kitajskega cesarja. Zgodbe o ustvarjalnosti na ozemlju današnje Slovenije pa seveda ne moremo pripovedovati brez znamenite, približno 60.000 stare koščene piščali – najstarejšega glasbila na svetu, situle z Vač, in ne da bi se spomnili Janeza Puharja, zapostavljenega slovenskega izumitelja postopka, ki je omogočil fotografski portret. Tudi presežki, zapisani na Unescov seznam svetovne dediščine, pričajo o ustvarjalnosti ljudi na ozemlju današnje Slovenije. Na razstavo smo uvrstili tudi klekljane čipke, ki so bile na ta prestižni seznam vključene šele pred kratkim, svetovno dediščino prazgodovinskih kolišč na Ljubljanskem barju pa predstavljamo s keramiko, ornamentiko, neposredno povezano tudi s 4.000 leti oblikovanja oblačil na ozemlju današnje Slovenije.«

Razstava Zakladi slovenske ustvarjalnosti je zasnovana v treh prostorih. Dr. Mateja Kos, soavtorica razstave: »V uvodnem razstavnem prostoru si bodo obiskovalci lahko ogledali predstavitev Narodnega muzeja Slovenije. Drugi, glavni prostor je namenjen osrednji razstavi, ki je razdeljena v sedem sklopov: keramika, porcelan, čipke, tekstil, panjske končnice, pihano steklo in brušeno steklo. Vsak sklop zajema triplastno predstavitev, ki se začne z najstarejšim obdobjem; steklo, keramika in tekstil z arheološkimi obdobji, drugi sklopi pa s poznejšimi – v skladu z razvojem ustvarjanja v posameznem materialu. Najstarejšemu delu sledijo izdelki obrtnikov, manufaktur in tovarn na ozemlju sedanje Slovenije iz časa od 16. do konca 19. stoletja. Tretji in zadnji del pa zajema sodobnost: sklop o pihanem steklu tako sklene Tanja Pak, brušeno steklo izdelki Steklarne Rogaška, panjske končnice Svetovni dan čebel, keramiko izdelki ljubljanske tovarne Dekor, sklop porcelana porcelan Catbriyur, čipko Ksenija Baraga, sklop tekstila pa kolekcija Almire Sadar. V zadnjem prostoru je predstavljena Slovenija kot privlačna turistična destinacija, prikazan pa je tudi raznolik kulturni preplet Slovenije in Kitajske.«

Katalog razstave v treh jezikih
Razstavo Zakladi slovenske ustvarjalnosti spremlja tudi katalog v slovenskem, angleškem in kitajskem jeziku. Poleg dela, ki predstavlja razstavo, in kataloga predmetov (avtoric dr. Mateje Kos, dr. Daše Pavlovič, dr. Janje Žagar iz Slovenskega etnografskega muzeja in Verene Štekar Vidic iz Muzejev radovljiške občine) je v njem izčrpno poglavje o naravnih in kulturnih značilnostih Slovenije ter kratek zgodovinski pregled, ki sta ga napisala Matej Hreščak in Urša Pajk. Katalog se zaključi s prispevkom mag. Ralfa Čeplaka Mencina iz Slovenskega etnografskega muzeja, v katerem predstavi zgodovino in okoliščine slovensko-kitajskih stikov, ki so bili precej bogatejši, kot si mislimo danes.

Ohranjanje in predstavljanje kulturne dediščine pa ima globok pomen za vsa področja človekovega delovanja, poudarja mag. Barbara Ravnik: »V sodelovanju z drugimi ustanovami in posamezniki je naša naloga skrbeti, da ima kulturna dediščina svoje mesto v zavesti državljanov kot edina prava, najžlahtnejša podlaga za oblikovanje nacionalne zavesti in samozavesti, ki je pogoj za trajnostni razvoj in napredek države. Predmeti v naših zbirkah bogatijo in navdihujejo, spodbujajo ustvarjalnost in neodvisno znanstveno raziskovanje ter s tem pripomorejo k suverenemu strokovnemu dialogu doma in po svetu. Vse to je zapisano v poslanstvu Narodnega muzeja Slovenije in nas je varno vodilo pri oblikovanju rdeče niti in izboru eksponatov za gostujočo razstavo Zakladi slovenske ustvarjalnosti. Kar človek ustvari, to je – kot posameznik, pripadnik naroda, kulture in človeštva. S to mislijo stopamo na Svilno pot in se zahvaljujemo, da lahko v Xi'anu predstavljamo kulturo ozemlja današnje Slovenije.«
Spomnimo: Narodni muzej Slovenije sočasno gostuje tudi v Pekingu

V času od 11. aprila do 14. julija 2019 Narodni muzej Slovenije sodeluje tudi na mednarodni razstavi nacionalnih muzejev ob Svilni poti v največjem muzeju na svetu – Nacionalnem muzeju Kitajske v Pekingu. V muzeju, ki ga na leto obišče 10 milijonov obiskovalcev, je v sklopu razstave DELIMO SKUPNO PRIHODNOST. Razstava zakladov nacionalnih muzejev ob Svilni poti na ogled 15 razstavnih sklopov oz. 28 predmetov, izmed katerih je kar 27 originalnih, le znamenita neandertalčeva piščal je predstavljena s pomočjo natančne kopije, saj je zaradi svoje krhkosti in edinstvenosti nenadomestljiva in nikoli ne zapusti muzeja. 

Razstava in katalog ZAKLADI SLOVENSKE USTVARJALNOSTI. Kreativni dialog med sedanjostjo in preteklostjo

Avtorici razstave
-    mag. Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije
-    dr. Mateja Kos, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije

Avtorji prispevkov v katalogu
-    mag. Barbara Ravnik, Narodni muzej Slovenije
-    dr. Mateja Kos, Narodni muzej Slovenije
-    dr. Daša Pavlovič, Narodni muzej Slovenije
-    dr. Janja Žagar, Slovenski etnografski muzej
-    Verena Štekar Vidic, Muzeji radovljiške občine
-    Urša Pajk, Narodni muzej Slovenije
-    Matej Hreščak, Narodni muzej Slovenije
-    mag. Ralf Čeplak Mencin, Slovenski etnografski muzej

Koordinatorka razstave in urednica kataloga
-    dr. Zora Žbontar, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije

Oblikovanje razstave
-    Boris Radjenovič, Narodni muzej Slovenije

Gradivo za razstavo so prispevali
-    Narodni muzej Slovenije
-    Slovenski etnografski muzej
-    Muzeji radovljiške občine, Čebelarski muzej
-    Muzej in galerije mesta Ljubljane, Ljubljanski grad
Dodatne informacije:
Petra Grom, odnosi z javnostmi
Narodni muzej Slovenije, Prešernova 20, 1000 Ljubljana
t: +386 (0)1 241 44 04 , m: +386 (0)51 253 781, e: petra.grom@nms.si
www.nms.si
 

 

Prijavite se na e-novice