Na otvoritveni
slovesnosti 29. konference
Evropskega združenja arheologov, ki je med 30. 8. in 2. 9. 2023 potekala v Belfastu na Severnem Irskem, so razglasili
prejemnike priznanj za dosežke na področju arheološke dediščine (European
Archaeological Heritage Prize). Vsako leto jih podeljuje Evropsko
združenje arheologov. Več o nagradi in letošnjih nagrajencih preberite tukaj.
Mednarodna ekipa razstave Prvi kralji Evrope (First Kings of Europe), pri
kateri s svojimi arheološkimi predmeti sodeluje tudi Narodni muzej Slovenije, si je za organizacijo izjemno zahtevnega
projekta prislužila častno omembo komisije. Svoje moči so združili raziskovalci in muzejski strokovnjaki 26
muzejev iz kar 11 držav jugovzhodne Evrope.
Razstava ponuja vpogled v raznolike zbirke nakita, orožja,
orodja, ritualnih skulptur in drugih arheoloških predmetov, ki jih hranijo sodelujoči
muzeji z območja jugovzhodne Evrope. Posamezni sklopi so razporejeni kronološko,
od mlajše kamene dobe, neolitika, do železne dobe. S svojo bogato arheološko
dediščino se predstavljajo: Slovenija, Albanija, Bosna in Hercegovina,
Bolgarija, Hrvaška, Madžarska, Kosovo, Črna gora, Severna Makedonija, Romunija
in Srbija.
Dr. Peter Turk, kustos za prazgodovino v
Narodnem muzeju Slovenije: »Ta
sijajna razstava nas spominja, da je bila prav jugovzhodna Evropa prostor
najstarejše človekove stalne poselitve v Evropi že konec 7. tisočletja pr. n.
št., obenem pa prostor, v katerem so se od 5. tisočletja pr. n. št. naprej kot
prve na evropskih tleh oblikovale najstarejše vladarske družbe, vse do
najstarejših državnih oblik in navsezadnje helenistične civilizacije v 4. in
3. stoletju pr. n. št. Prispevek Narodnega muzeja Slovenije k veliki razstavi o prvih evropskih
vladarjih odraža pomen našega prostora v pozni bronasti dobi, ko je s
pomembnimi zakladi, kakršen je tisti iz Dragomlja, soustvarjal zapleteno
evropsko metalurško proizvodno in izmenjalno mrežo. Z njo so vzdrževali tesne
stike z osrednjim in vzhodnim Sredozemljem kot središčem tedanje visoke
civilizacije, obenem pa so domače in sosednje regije oskrbovali z bakrom in
bronom kot najpomembnejšima dejavnikoma tedanje izmenjave. V starejši železni
dobi so se tudi na ozemlju današnje Slovenije razvila pomembna središča evropske elite,
ki so z izjemnimi izdelki, kot so kompleksno izdelane steklene jagode iz Podzemlja,
bronasta dvogrebenasta čelada z Magdalenske gore in figuralna situla iz Valične
vasi, izkazovale svoj visok status.«
Razstava
je trenutno na ogled v Združenih državah Amerike, v chicaškem Naravoslovnem
muzeju (Field Museum), prihodnje leto se seli v Kanado (Canadian Museum of
History, Gatineau-Ottawa), v Evropo prihaja leta 2025, najverjetneje si jo bomo
lahko ogledali v madžarskem Narodnem muzeju v Budimpešti.