»Satovje arheologije« v Frankfurtu

Dr. Daša Pavlovič, vodja projekta in kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije: »Naslov razstave se navezuje na zdaj že nekdanje ime socialnega omrežja Twitter, in sicer v smislu, da smo uporabili kratka sporočila oz. pol prikrita sporočila brez konteksta. Sama namreč arheološko dediščino doživljam na podoben način; imamo različne arheološke predmete, za katere seveda vemo, kakšno funkcijo so imeli, zakaj in kako so jih uporabljali, ne moremo pa čisto razumeti vseh njihovih pomenov.«

Slovenski prostor je bil zaradi svoje geostrateške lege od najzgodnejših obdobij človeške zgodovine zelo izpostavljen, vedno znova je bil stičišče in presečišče vplivov različnih kultur, lahko bi rekli, ozemlje na »prepihu«. Tu so vzniknila pomembna prazgodovinska središča evropske elite, tu je grmela rimska vojska in se srečevala z barbarskimi ljudstvi, tu so se naselili zgodnji Slovani.

»Z razstavo želimo osvetliti edinstvenost današnjega slovenskega prostora, tako z vidika gospodarstva kot prometnih komunikacij in kulturne raznolikosti. Razstavni projekt skozi arheološke najdbe odkriva deželo, katere kulturni razvoj so od prazgodovine dalje zaznamovali raznolikost, dinamičnost in odprtost za kulturne impulze iz Sredozemlja, Balkanskega polotoka in Panonije«, je svoje misli v uvodnem poglavju kataloga Tweets from the Past strnil dr. Wolfgang David.

Vse sodelujoče ustanove v svojih zbirkah hranijo neprecenljive arheološke zaklade, med njimi so tudi svetovno znani predmeti, kot sta neandertalčeva piščal iz Divjih bab in koščena šivanka iz Potočke zijalke. Obiskovalci si bodo lahko ogledali 110 originalnih arheoloških predmetov, pet kopij in eno rekonstrukcijo. Omenjena predmeta, neandertalčeva piščal in koščena šivanka, ostajata v Narodnem muzeju Slovenije (piščal) in v Pokrajinskem muzeju Celje (šivanka), kjer predmeta hranijo, nemška javnost pa bo lahko občudovala kopiji teh dveh svetovnih unikumov, ki zaradi izjemne občutljivosti in svoje neprecenljive vrednosti nikoli ne zapustita matičnih ustanov.

Med več kot 110 arheološkimi predmeti je dr. Daša Pavlovič, vodja projekta, sicer kustosinja za zgodnji srednji vek v Narodnem muzeju Slovenije, izbrala zaponko v obliki pava z arheološkega najdišča Pristava na Bledu: »Danes pav simbolizira napuh in prestiž. V preteklosti pa je imel veliko bolj pozitivno simboliko. V času antične Grčije so pavi veljali za stookega čuvaja boginje Here, v rimski dobi so preminule cesarice pospremili v nebo. V primeru fibule iz 5. oz. 6. stoletja, ki bo razveselila nemško občinstvo, pa pav simbolizira krščanstvo, takrat je veljal za simbol nesmrtnosti in večnega življenja.«

Na predvečer zaprtja razstave, 16. marca 2024, bo na rekonstrukcijo antičnega glasbila – dvojno piščal ali tibio, zaigrala poljska muzikologinja in glasbenica Olga Sutkowska. Originalni eksponat iz 2. oz. 3. stoletja hranijo v Pokrajinskem muzej Ptuj Ormož in se po pomenu uvršča v sam svetovni vrh. Sloviti rimski pesnik Ovid je zapisal, da je tibia zvenela v templjih in gledališčih ter pri žalnih slovesnostih, pripisovali so ji magično moč, njena glasba pa naj bi preganjala zle duhove in klicala dobro.