Najimenitnejših deset na razstavi Spomin Slovenije

Zanimivi so zapisi Primoža Trubarja v enem od njegovih pisem, ko pojasnjuje, da zaradi dolgotrajne bolezni težko piše, zaradi tega je celo zapadel v dolgove in zato prosi tudi za delno izplačilo svoje provizije. Poroča tudi, da je dokončal prvi prevod Nove zaveze, obenem pa za službo priporoča Jurija Dalmatina in Andreja Savinca, ki bi mu lahko pomagala pri prevajanju. Na koncu pisma posveti še nekaj besed aktualnim dogodkom, med drugim okužbam, ki so prizadele Tübingen. (Pismo deželnemu glavarju, oskrbniku in odbornikom kranjskim; 16. januarja 1572)

Na razstavi Spomin Slovenije. Slovenska nacionalna lista UNESCO Spomin sveta, pri kateri poleg Narodnega muzeja Slovenije sodeluje še osem drugih kulturnih ustanov, se bo v izvirnikih predstavilo prvih deset enot pisne in dokumentarne dediščine, ki so bile leta 2022 vpisane na Nacionalno listo UNESCO Spomin sveta. Najimenitnejših deset, kot smo jih imenovali, bo zaradi občutljivosti gradiva v Narodnem muzeju Slovenije na ogled le dober mesec. Tudi sicer je tovrstna dediščina redko dostopna in je predvsem predmet preučevanja specializiranih strokovnjakov.

»Z razstavo želimo to zvrst dediščine približati širokemu krogu ljudi. Prav zato smo med drugim zasnovali interaktivni zaslon, da se bodo lahko obiskovalci ‘sprehodili’ med razstavljenimi dokumenti. Prelistali bodo lahko na primer Ptujski statut (1513) na 48 listih. Tu je zanimivo brati o nadzoru nad tedensko prodajo kruha. Če se pri kakšnem peku najde premajhen kruh, se mu ga odvzame in razdeli ubogim. Če se pek temu upira, pa ga sodnik in mestni svet lahko kaznujeta. V takem pravnem dokumentu je ogromno slikovitih podrobnosti iz tedanjega življenja Ptujčanov. Naj omenim tudi najstarejši herbarij na Slovenskem iz leta 1696, v katerem najdemo 993 rastlin. Na zadnji strani se je njegov avtor Janez Krstnik Flysser poigral in sestavil rastlino iz cvetov in listov različnih vrst, imenoval jo je, če prevedemo, spaček ali pokveka. Primerek je torej križanec, plod avtorjeve domišljije,« pove dr. Alenka Miškec, vodja razstavnega projekta, Narodni muzej Slovenije.

Program deluje od leta 1992 in je predvsem namenjen predstavljanju pisne in dokumentarne dediščine, ki jo hranijo kulturne in druge ustanove z vsega sveta. V njem sodelujejo države članice Organizacije združenih narodov (OZN) z vseh kontinentov, skupaj jih je 121; vključene so tudi nekatere mednarodne organizacije. Seznam se dopolnjuje vsaki dve leti, do zdaj pa je nanj vpisanih že 494 enot pisne in dokumentarne dediščine svetovnega formata, med njimi mojstrovine Frederica Chopina, Gutenbergova knjiga (1445) in Deklaracija o pravicah človeka in državljana iz leta 1789. Največ vpisov je iz Nemčije in Velike Britanije: vsaka ima v registru po triindvajset uspelih kandidatur. Spomin sveta v svojih smernicah določa, da dokumentarno dediščino sestavljajo besedilni dokumenti (rokopisi, knjige, časopisi, letaki, korespondenca), nebesedilni dokumenti (risbe, zemljevidi, partiture, načrti, grafike v raznolikih medijih in na različnih nosilcih) in avdiovizualna dela, filmi in fotografije v analogni ali digitalni obliki.

V mednarodnem registru ima Slovenija skupaj s Poljsko in Rusijo trenutno vpisan Codex Suprasliensis (Supraseljski kodeks). Gre za besedilo iz 10. stoletja, ki velja za najstarejši pisni dokument v slovanskem jeziku, napisan v cirilici, hrani ga Narodna in univerzitetna knjižnica.

Mag. Natalija Glažar, predsednica Nacionalnega odbora UNESCO Spomin sveta: »Nacionalna lista Unescovega Spomina sveta predstavlja izbor najpomembnejših in hkrati najbolj prepoznanih pisnih dokazov slovenske preteklosti. Odbor za Spomin sveta na predlog in kandidature različnih ustanov, skladno s kriteriji Unesca, izbere primerne enote dokumentarne dediščine, in sicer vsake tri leta. Nacionalna lista, ki se izgrajuje skozi leta, tako tudi predstavlja nabor možnosti za morebitno slovensko kandidaturo za mednarodni register Unescovega Spomina sveta.«

Leta 2020 je bil pod okriljem Nacionalne komisije za Unesco ustanovljen Nacionalni odbor Spomin sveta. Sestavljajo ga predstavniki treh dediščinskih ustanov, ki hranijo pisno dediščino: arhivi, knjižnice in muzeji, in predstavnika Ministrstva za kulturo ter Slovenske nacionalne komisije za Unesco. V Sloveniji smo nacionalni register poimenovali Nacionalna lista Spomin sveta.

»Na Nacionalno listo smo najprej uvrstili le deset enot, zato smo imeli člani Odbora zelo zahtevno nalogo. Odločali smo se med kandidaturami, ki so morale zadostiti dvema kriterijema: zgodovinskemu – pomembnost dogodka, osebe in obdobja, ter umetnostnozgodovinskemu – videz in ocena umetnostne vrednosti dokumentarne dediščine. Pri dokončnem izboru pa je pretehtala tudi raznolikost gradiva, in sicer da je na listi gradivo, ki je geografsko, časovno in tematsko čim bolj raznoliko. Tako so na listi predmeti iz različnih slovenskih pokrajin,« pojasni dr. Alenka Miškec, vodja projekta, Narodni muzej Slovenije.

»Na listi prevladujejo dokumenti z upravno-pravnim ali verskim značajem (Stiški rokopis in Dalmatinova Biblija), vendar so zajeta tudi druga področja, kot so botanika z najstarejšim herbarijem na Slovenskem, geografija (Coppov kodeks s serijo zemljevidov) in umetnost (Prešernove pesmi in tarok umetnika Kobeta),« še doda dr. Alenka Miškec, vodja razstavnega projekta, Narodni muzej Slovenije.