Nekoč je bil Gutenwerd

To je zgodba o opuščenem Gutenwerdu in o tem, kako so ga arheologi po 500 letih spet našli in odkopali. Leta 1967 je ekipa takratnega Narodnega muzeja v Ljubljani pod vodstvom dr. Vinka Šribarja začela z arheološkimi izkopavanji, ta so se nadaljevala še v osemdeseta leta 20. stoletja. Pred tremi leti je Gutenwerd za stroko postal znova zelo aktualen. Razstava sooča stara in nova spoznanja o tej srednjeveški naselbini trškega značaja. Obiskovalce čaka interaktivna razstava z okoli 600 predmeti, ki jih hrani Narodni muzej, del gradiva so posodili drugi slovenski muzej in Narodni (Zemaljski) muzej Bosne in Hercegovine. Razstava je oblikovno zasnovana na prvinah gledališke scenografije, tako da poustvarja pravi srednjeveški ambient, kjer je nekoč vrvelo od ljudi.

Kakšno je bilo vsakdanje življenje v srednjeveškem trgu Gutenwerdu? Kakšna je bila usoda naselbine, potem ko so jo leta 1473 napadli osmanski Turki? Razstava pripoveduje o prebivalcih nekdanjega Gutenwerda; kje so živeli, kakšne hiše so gradili, s čim so se preživljali, kaj vse so znali izdelovati, kakšne igre so se igrali. Govori pa tudi o pokrajini ob reki Krki in njenih urbanih naselbinah: dve sta preživeli do danes, Kostanjevica na Krki in Rudolfovo – Novo mesto, dve pa sta skoraj utonili v pozabo, Gutenwerd in Kronovo.

Otok pri Dobravi se je v preteklosti imenoval Gutenwerd; v nemščini Werd pomeni otok, v srednjem veku je bila to oznaka za naselbino na rečnem otoku ali v okljuku reke. To velja za Rudolfswerd – Novo mesto – in še vrsto krajev v nemškem prostoru. Guten (nemško gutpomeni dober) bi lahko pomenilo dobro lego, to je gospodarsko in strateško ugodno lokacijo ob reki, ki jo je bilo mogoče prečkati.

Gutenwerd je zrastel ob reki Krki na današnjem Šentjernejskem polju. Njegova geografska lega je tržanom nudila veliko naravnih virov za gradnjo, prehrano in trgovino. Poleg reke so trg obdajali polja, travniki, pašniki, njive, ribniki in sadovnjaki. Severno in vzhodno stoji Krakovski gozd, v katerem rastejo številne drevesne vrste in je dom mnogim živalskim vrstam. Od tod in iz drugih gozdov so pridobivali les hrasta, topola, gabra, vrbe in krhlike ter lovili divjad.

Več kot 100 pisnih virov omenja Gutenwerd, vsi ga postavljajo v 11. stoletje. Najnovejše naravoslovne analize, ki jih zadnja leta uporabljajo v arheologiji, so ovrgla predpostavko, da bi bila tu slovanska naselbina že v 11., oziroma še prej, v 10. stoletju.

Čeprav so arheološke najdbe z Otoka pri Dobravi večinoma res odlomki ali deli predmetov, navadno iz povsem vsakdanjih in manj dragocenih snovi, pa dokumentirajo zelo raznovrstno podobo življenja v srednjeveškem Gutenwerdu.

»Drobne najdbe govorijo o vsakdanjih opravilih ljudi, npr. ostanki kamnitih ročnih mlinov (žrmelj) o mletju žita, brusni kamni o brušenju nožev, šil ali škarij, preproste glinene lojenke o osvetljevanju prostorov, železne podkve o uporabi konj (in tudi volov) za ježo oziroma vleko. Nekateri predmeti označujejo bivalni standard ljudi, posebej keramične pečnice kot deli peči (ki jih vsaka hiša ni premogla) ali črepinje namiznega steklenega posodja, gotovo uvoženega in že zato dragocenega. Spet drugi pričajo o razvedrilu v prostem času, npr. koščen igralni žeton, ali o otroški igri, posebej glinena konjička, značilna za srednjeevropski prostor. O glasbi lahko nekaj sklepamo po primerku železnih drumlic, preprostega instrumenta, a z bogato kulturno zgodovino.Ohranilo se je okoli 10.000 odlomkov posodja, a hkrati le kakšnih deset celih posod. Raziskave izbranih kosov srednjeveške keramike in vzorcev gline iz današnjih glinokopov ob Krki pa kažejo, da je očitno šlo večinoma za lokalne vire in s tem izdelke domačih delavnic.«

»Na Institutu ‘Jožef Stefan’ so izvedli analize organskih ostankov v vzorcu lončenine. Rezultati analiz so pokazali prisotnost mlečne maščobe prežvekovalcev. Gre torej za posodo, iz katere so prebivalci Gutenwerda jedli kislo mleko, mlečne kaše, žgance, močnike in sirove juhe. Ne vemo pa, ali je bilo goveje mleko ali mleko drobnice. To bi morda lahko pokazale natančnejše analize v prihodnosti,« pove Katja Špec, arheologinja in soavtorica razstave.

Urbanistični načrt naselbine je znan le v grobem, saj je bilo izkopane razmeroma malo površine najdišča. Prav to je eden glavnih izzivov za nadaljnje raziskave, ki jih želijo arheologi izvesti v prihodnjih letih, predvsem s sodobnimi neinvazivnimi metodami, kot so geofizikalne meritve, s katerimi je moč prepoznati strukture pod površino današnjih travnikov in njiv, ne da bi posegali v arheološki zapis, in pa uporaba lidarske metode – laserskega skeniranja površja iz zraka. Že zdaj pa so zelo obetavni rezultati omenjenih naravoslovnih analiz. 

»V tem pogledu so zelo pomembne tri nove radiokarbonske C14-datacije organskih ostankov z izkopavanj, saj so pokazale nekaj mlajšo starost določenih struktur in objektov, kot sta t. i. zemljanka in ena od dveh izkopanih strojarskih jam. Z obdelavo podatkov in najdb v muzeju ter z upoštevanjem ohranjenih pisnih virov in zemljevidov iz novega veka oziroma iz 19. stoletja pa smo lahko bolje osvetlili tudi dogajanje na območju Otoka pri Dobravi ‘po Gutenwerdu’, to je po uničenju naselbine leta 1473. Življenje po takratnem napadu osmanskih Turkov ni povsem prenehalo, kar sta sicer že vedela dr. Vinko Šribar in dr. Vida Stare, posebej zaradi nekaterih ohranjenih grobov v cerkvi sv. Nikolaja še iz 16. stoletja. To poleg nove radiokarbonske datacije enega od grobov potrjujejo raznovrstne novoveške najdbe z območja naselbine, tako lončenega posodja in pečnic kot tudi kovinskih predmetov,« še doda dr. Nabergoj.

Na razstavi bodo predstavljene raznovrstne arheološke najdbe, zgodovinski dokumenti, tudi faksimile pisma freisinškega škofa Ivana IV. Tulbecka vojvodi Sigismundu Tirolskemu – o žalostni usodi Gutenwerda po napadu osmanskih Turkov leta 1473 (več na tej povezavi). Številne upodobitve iz sočasnih likovnih virov bodo razstavljene skupaj z replikami predmetov, denimo žrmelj, za boljšo predstavo bodo na ogled rekonstrukcije obrtnih delavnic lončarja, kovača, usnjarja in peka ter dveh tržnih stojnic.

Obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi filmske prikaze različnih srednjeveških obrtnih dejavnosti in kratke filme, med njimi arhivske posnetke arheoloških izkopavanj Gutenwerda iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki jih hrani Televizija Slovenija, in pa igrano filmsko zgodbo Gutenwerd – Izginulo mesto.