Vrnitev boginje Izide

V Narodnem muzeju Slovenije v torek, 6. februarja 2024, ob 18. uri odpiramo razstavo akad. kiparja Boštjana Kavčiča z naslovom Vrnitev boginje Izide. Razstava je bila najprej na ogled v Tolminskem muzeju, leta 2023 pa je odpotovala v Narodni muzej egipčanske civilizacije (NMEC), kjer si jo je ogledalo okoli 50.000 obiskovalcev. Ob razstavi v Tolminu je izšel slovensko-angleški-arabski katalog. Več o razstavi si preberite na tej povezavi.

Boštjan Kavčič, akad. kipar: »Serija trinajstih boginj združuje moje petindvajsetletno kiparsko snovanje v kamnu in željo po upodobitvi motiva ženskega kreativnega principa. Za zgodbo o izginuli Izidi sem izvedel naključno, ko sem si v Tolminskem muzeju leta 2018 ogledal razstavo Stari bogovi obmolknejo in odkril povezavo s kipi, ki sem jih takrat že ustvaril. Mit o izgubljeni boginji me je tako pritegnil, da sem začel raziskovati različne likovne upodobitve Izide. Pozneje se je rodila ideja za nastanek serije kipov boginj, na katero so vplivale upodobitve iz starega Egipta; denimo, barvni kontrast med zlatom in lapisom lazulijem, kot je na Tutankamonovi nagrobni maski.«

Dr. Boštjan Laharnar, vodja Oddelka za arheologijo Narodnega muzeja Slovenije in koordinator razstave: »Arheološke najdbe z Berlotovega roba nakazujejo, da so na tem najdišču med 5. in 1. stoletjem pr. n. št. častili neko žensko božanstvo, morda posoško železnodobno interpretacijo Izide. Taki razlagi v prid je tudi podatek o odkritju bronastega kipca Izide sredi 19. stoletja, ki pa se je pozneje izgubil. Ohranjene najdbe so zaponke in drugi deli noše, različni pripomočki in orodje. Med najdbami sta tudi okrogla srebrna ploščica z upodobitvijo lunarnega cikla in odlomek bronaste situle z napisom v venetski pisavi. Predmeti so dobro ohranjeni in vse kaže, da so jih darovali z obešanjem in pribijanjem na neke nosilce, verjetno na lesene stene ali celo drevesa.«