Predstavitev nove stalne razstave na Blejskem gradu

Narodni muzej Slovenije in Zavod za kulturo Bled vabita na predstavitev nove stalne razstave na Blejskem gradu, ki bo prenovljena v prihodnjih dveh letih. Spomladi 2025 bodo v razstavnih prostorih v pritličju odprli prvi del stalne razstave, ki bo predstavljal predvsem naravne danosti Blejskega kota in raznoliko arheološko dediščino. Drugi del razstave v prvem nadstropju, ki bo namenjen predstavitvi gradu na različnih ravneh, načrtujejo za leto 2026.
Na predstavitvi sodelujejo: mag. Lea Ferjan, direktorica Zavoda za kulturo Bled, ddr. Mateja Kos Zabel, direktorica Narodnega muzeja Slovenije, dr. Alenka Miškec, koordinatorka projekta, Narodni muzej Slovenije, in dr. Boštjan Laharnar, vodja Arheološkega oddelka, Narodni muzej Slovenije.

Bled s svojimi naravnimi vrednotami in bogato kulturno dediščino – sredi jezera je otok z romarsko cerkvijo, na vrhu prepadne skale dominira srednjeveški grad in arheološki zakladi, potopljeni na jezersko dno: prava »podoba raja«, kot so o Bledu pisali pesniki in ga pred dolgimi stoletji upodabljali slikarji in topografi, ki so s skicirkami potovali skozi kranjske kraje. Tudi France Prešeren je slikovito blejsko pokrajino v svojem Krstu pri Savici opeval kot naravno lepoto, krajinski ideal in simbol slovenstva. Zato ni nič nenavadnega, da so se v ljudski domišljiji o zelenkastih globočinah alpskega jezera in gradu, ki se dviga nad njim, spletle mnoge legende in bajke. Verjetno je najbolj znana legenda o zvonu želja, ki jo na Bledu vsako leto oživijo prav na božični dan. In tudi muzejska pot nove stalne postavitve se bo začela pravljično, z legendo o potopljenem zvonu (zvonu želja), ki jo bo v svojevrstnem likovnem jeziku ustvarila priznana slovenska ilustratorka Andreja Peklar.

Na skalnem osamelcu stoji tisočletni Blejski grad
Blejski grad sodi med najstarejše gradove na Slovenskem, ki so izoblikovali srednjeveško fevdalno krajino. Prvič se kot grad, castellum Veldes, omenja v darovnici, izdani v Regensburgu 22. maja 1011, in v kateri nemški kralj Henrik II. podeli briksenski škofiji grad Bled in trideset kraljevskih kmetij. Ena kraljevska kmetija je merila 50 hektarjev zemlje, vendar ni šlo za obdelovalne površine. Grad je v svojem tisočletnem »življenju« doživljal številne prezidave, menjali so se lastniki, huje sta ga prizadela dva potresa, in sicer leta 1511 in 1690, večkrat so ga izropali in pustili propadanju. A vendarle, grajska stavba je zaradi svoje odlične obrambne lege na vrhu prepadne skale uspešno kljubovala času in skrbno varovala imetje svojih vsakokratnih lastnikov. Po drugi svetovni vojni je grad začel vidno propadati, leta 1947 je zagorelo še grajsko ostrešje in nekdaj mogočen grad je dobival vedno bolj klavrno podobo. K sreči so se kmalu po uničujočem požaru oglasili varuhi dediščine.

»Leta 1949 je arheološka ekipa Narodnega muzeja iskala stanovanje na Bledu in se je morala zateči na grad. S tem je bila stavba rešena. Najprej smo jo počistili, nato vstavili zasilna okna in vrata, jo znotraj prebelili, zasilno napeljali elektriko in vodo, stavbo deloma celo opremili in jo, kar je bilo posebno važno, zaprli za neorganizirane obiske. Iz tega so se rodile plodne ideje: grad naj postane muzej.« S temi besedami je dr. Jože Kastelic, tedanji ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani in vodja arheoloških izkopavanj na Bledu po drugi svetovni vojni, v Ljubljanskem dnevniku leta 1955 pospremil Odločbo o zavarovanju »Blejskega gradu s hribom kot kulturnega spomenika in prirodno znamenitost«, ki jo je istega leta izdala takratna ljudska oblast.

Med letoma 1952 in 1961 je potekala obnova gradu pod vodstvom arhitekta Toneta Bitenca, zadnjega Plečnikovega asistenta. Leta 1957 so na Blejskem gradu odprli muzejsko zbirko, ki jo je pripravil Narodni muzej v Ljubljani.

Ddr. Mateja Kos Zabel, direktorica Narodnega muzeja Slovenije: »Narodni muzej v Ljubljani je bil od leta 1949 stalno ‘prisoten’ na Blejskem gradu. Po uspešni prenovi gradu, ki jo je muzej strokovno vodil, je leta 1957 odprl prvo stalno razstavo grajske stanovanjske kulture. Obiskovalci so si lahko ogledali nekatere najpomembnejše predmete iz bogate muzejske zbirke, ki so bogatili interierje grajskih soban. Stalna razstava je bila večkrat dopolnjena in prenovljena, leta 2008 pa je bila postavljena obstoječa. Tudi ta je bila večkrat dopolnjena. Zadnjo dopolnitev je doživela pred desetimi dnevi, ko je bila postavljena nova maketa z reliefom Bleda, ki je zamenjala nedelujočo staro. NMS je na začetku grad upravljal v celoti, nato pa je bilo le-to preneseno na Občino Bled, NMS pa upravlja muzejsko zbirko. Ob tem se zavedamo, da gre za eno od najpomembnejših in najprivlačnejših točk pri nas, ki zahteva še dodatno odgovornost pri koncipiranju stalne razstave, saj je namenjena tako Blejcem kot prebivalcem Slovenije, pa tudi turistom z različnih kontinentov in iz različnih kulturnih okolij. Zato se bo nova stalna razstava, ki jo bomo v dveh fazah postavili v prihodnjih dveh letih, osrediščila predvsem na grad kot pomembno točko, ki povezuje naravo, kulturo, gospodarstvo in druge funkcije, ki jih je nekoč imel.«

Različni koncepti muzejske postavitve na Blejskem gradu
Dr. Jože Kastelic si je tedaj novi »grajski muzej« zamislil kot atraktivno točko, privlačno ne le za domačine, temveč tudi za tuje turiste. Prvotna postavitev je potem ostala dve desetletji skoraj nespremenjena. Predrugačen razstavni koncept je dozorel pozneje in leta 2008, po prenovi muzejskih prostorov, se je za obiskovalce odprla nova stalna razstava, namenjena je bila tako Blejcem kot turistom, domačim in tujim obiskovalcem. Razstava predstavlja umeščenost človeka v okolje, njegov odnos do prostora in narave ter nadnaravnega in svetega. Nove multidisciplinarne raziskave v Blejskem kotu in nova spoznanja o poselitvi tega prostora pa vedno znova ponujajo tudi izzive za snovanje nove stalne postavitve.

Dr. Alenka Miškec, koordinatorka projekta nove stalne razstave na Blejskem gradu, Narodni muzej Slovenije: »Spomladi 2025 bomo na Blejskem gradu, v razstavnih prostorih v pritličju, odprli prvi del stalne razstave. Ta bo predstavljal predvsem naravne danosti Blejskega kota in raznoliko arheološko dediščino. Postavitev druge faze v prvem nadstropju načrtujemo za leto 2026. Ta bo namenjena predstavitvi gradu na različnih ravneh: na eni strani bodo izpostavljeni konkretni dogodki in osebe, povezani z gradom, na drugi strani pa bodo predstavljene nekatere splošne funkcije gradu. Grad je bil namreč središče posesti in prebivališče gospode, imel je pomembno obrambno funkcijo. Na gradu je poleg zakupnika deloval tudi uradni pisar, ki je upravljal graščino in izvajal patrimonialno sodno oblast, večinoma je reševal spore glede posesti, zapuščin in lažjih kaznivih dejanj. Gradovi pa so bili tudi umetniška in družabna stičišča; imeli so bogate zbirke umetnin in knjižnice, na njih se je plesalo in muziciralo.«
»Načeloma se stalne postavitve obnavljajo na vsakih deset let in po skoraj dveh desetletjih je prišel tudi čas za novo postavitev na Blejskem gradu. Gre za nov razstavni koncept, ki bo sledil novim muzeološkim smernicam. Pri postavitvi bomo pozorni tudi na dostopnost za različne ciljne publike«, še dodaja dr. Alenka Miškec.

Dr. Boštjan Laharnar, vodja Arheološkega oddelka, Narodni muzej Slovenije: »Razstavo smo zasnovali tako, da najprej predstavimo najstarejšo zgodovino Blejskega kota z Grajskim hribom, ki je bil že od pozne prazgodovine osrednje sidrišče tukajšnje poselitve. Da bi razumeli nastanek, lokacijo, vlogo in pomen poznejšega srednjeveškega gradu, moramo raziskovati zgodovino blejskega prostora od umika ledenika naprej. Pri tem odkrivamo materialne sledove človeških prizadevanj, od lova na velike sesalce s konca zadnje ledene dobe, začetka kmetovanja in najzgodnejših stalnih selišč do kovinarjev in rudosledcev železne dobe. Presenetljive so novosti v povezavi z zakladnimi najdbami pozne bronaste dobe 13.–12. stoletja pr. n. št., med katerimi so tudi najstarejši zlati predmeti z območja današnje Slovenije. Več vemo o poselitvi zadnjega tisočletja pr. n. št. in pokrajini, ki je pričakala Rimljane in njihov zaton, nadaljnji usodi tukajšnjih Romanov, času prihoda prvih slovanskih družin in dinamičnem dogajanju v 9. in 10. stoletju. Vse to je zgodovina Bleda in njegovega Grajskega hriba, njuna še kako povedna materialnost, preden sta na začetku 11. stoletja oba zabeležena v pravnih dokumentih.«  

Leta 2026 Narodni muzej Slovenije načrtuje postavitev drugega dela nove stalne razstave na Blejskem gradu. V prvem nadstropju pa obiskovalci že zdaj lahko občudujejo novo maketo, reliefni prikaz Bleda v pokrajini, ki jo varujeta Triglav in Stol.