Na hodniku
Narodnega muzeja Slovenije na Muzejski v sredo, 5. junija 2024, odpiramo
priložnostno razstavo kovancev, ki jih je oblikoval Gorazd Učakar.
Gorazd
Učakar je predstavnik Ljubljanske arhitekturne šole, zato ne čudi, da je znanje
s področja arhitekture prenesel tudi v oblikovanje priložnostnih kovancev. Že pri prvem projektu oblikovanja priložnostnih
kovancev ob 50-letnici Denarnega zavoda Slovenije je uvedel jasno kompozicijsko
pravilo delitve ploskve in vpeljal koncept prostorskega križa.
Gorazd
Učakar: »Navidezna likovna enostavnost je bila
bolj ali manj zavestno izpeljana iz načel klasične antike in zavedanja lastnega
telesa, in jo je potrebno razumeti v njenem odnosu do večjega sistema ali
strukture. Likovna enostavnost je samo sporočilnost ideje močno poudarila.
Najpomembnejše pri tej zasnovi pa je, da se je naenkrat v polju kovanca
pojavila prosta površina, kar je prvina modernistične smeri. To je bila takrat
nedvomno novost in sprememba v izrazju in to je bil pečat, ki se je ohranil in
se skozi leta slogovno obdržal tudi pri vseh kasnejših slovenskih izdajah
priložnostnih kovancev.«
Priložnostni
kovanci, spominski in zbirateljski
Mnoge države po svetu poleg rednega denarja, navadno večkrat na leto,
izdajajo tudi priložnostne kovance. Ti so lahko izdelani iz plemenitih kovin,
kot sta zlato in srebro, ali iz drugih kovin. Običajno so izdani v manjših
nakladah. Motivi na njih so povezani s političnimi, zgodovinskimi,
znanstvenimi, kulturnimi, športnimi, humanitarnimi in drugimi pomembnimi
dogodki.
Državni zbor je 26. januarja 1993 sprejel Zakon o priložnostnih
kovancih, ki je urejal področje izdajanja priložnostnih kovancev v času, ko je
imela Republika Slovenija denarno enoto tolar.
Z vstopom Slovenije v evropsko monetarno unijo se je spremenilo tudi izdajanje
priložnostnih kovancev in tako se v skladu z zakonodajo Evropske unije
priložnostni kovanci zdaj delijo na spominske in zbirateljske.
Spominski kovanci so po
dimenziji in fizičnih ter kemijskih lastnostih enaki tečajnim 2-evrskim
kovancem. Razlikujejo se samo po spominski podobi na nacionalni strani. Vsaka
država v evrskem območju lahko vsako leto izda dva spominska kovanca, vendar se
v Sloveniji izdajajo le ob enem dogodku letno. Zbirateljski kovanci so izdelani iz zlata, srebra ali drugih kovin,
določenih s strani Republike Slovenije, in se izdajajo največ ob dveh dogodkih
letno. Od kovancev v obtoku se razlikujejo po barvi, premeru in teži. Nominalna
vrednost zbirateljskih kovancev je izražena v evrih, vendar se razlikuje od
nominalnih vrednosti tečajnih kovancev.
S
spominskimi kovanci v Evropo pošiljamo svojo zgodovino
Ste pozorni, ko imate v roki kovanec za dva
evra in njegov motiv na reverzu? Poglejte zadnjo stran kovanca in morda se vam
nasmehne sreča, da zagledate likovnih rešitev slovenskega avtorja. Kot
zanimivost; milijon spominskih kovancev, izdanih ob 200. obletnici Botaničnega
vrta, je v državah EU v obtoku od leta 2010. Nanj tako lahko naletite tudi,
denimo, v Italiji, na Cipru ali pa na Finskem. Z njimi v svet pošljemo
sporočila o svoji zgodovini, pravi Gorazd Učakar.
Gorazd
Učakar: »So torej podobni spomenikom, ki jih
postavljamo na javno dostopna mesta zaradi njihove spominske ali druge simbolne
vrednosti. Lahko bi rekli, da so spominski kovanci nekakšni »miniaturni spomeniki«,
ki pa se od običajnih spomenikov razlikujejo po tem, da so lahko dostopni. Tukaj
je pomembno poudariti, da so 2-evrski spominski kovanci plačilno sredstvo po
celotni Evropski uniji, zato se lahko hkrati znajdejo v našem žepu in v žepu
nekoga drugega drugje po Evropi. Delujejo kot posebne vrste izobraževalno
družbeno omrežje. Z večjim zavedanjem o pomenu branja vsebin zapisanih na
spominskih kovancih omogočamo sebi in drugim razumevanje zgodovine, družbe in s
tem nas samih. Sicer pa kovanci spadajo
med najbolj obstojne in znane simbole civilizacij. Pomembni so, ker se iz njih
učimo o zgodovini, v njih pa zapisujemo tudi sporočila, ki bodo ostala za
prihodnost.«
Priložnostni kovanci, ki jih je oblikoval Gorazd
Učakar
Od svoje osamosvojitve leta 1991 je Republika
Slovenija s priložnostnimi kovanci obeležila že 65 pomembnih dogodkov. Likovne
rešitve je prispevalo že skoraj 50 avtoric in avtorjev. Največ likovnih rešitev
je prispeval Gorazd Učakar, saj je sodeloval pri desetih izborih. V letih od 1994
do 1996 je skupaj z bratom Matjažem sodeloval pri šestih natečajih. Leta 2008 je Gorazd Učakar z zmago na natečaju za izbor likovne rešitve
na zbirateljskih kovancih za 3, 30 in 100 evrov ob predsedovanju Republike
Slovenije Evropski uniji začel samostojno pot. Naj omenimo zmagovalno likovno
rešitev pri oblikovanju 2-evrskega kovanca, in sicer za spominski kovanec ob
200. obletnici ustanovitve Botaničnega vrta v Ljubljani.
Gorazd Učakar: »Pri spominskem kovancu, ki sem ga izdelal ob 200. obletnici
ustanovitve Botaničnega vrta v Ljubljani, sem se oprl na upodobitev edinega
slovenskega rodovnega endemita, Hladnikia
Pastinacifolia, imenovanega po ustanovitelju Botaničnega vrta v
Ljubljani Francu Hladniku. Vendar je bila prava sporočilna moč kovanca dosežena
šele z uvedbo »zlatega prstana«,
obročastega pečata, ki objema osrednji motiv in v katerega je vkovan
napis 200 let, Botanični vrt, Ljubljana, Slovenija, 2010. Zlati prstan udejanja
in ščiti celoto, vrt - je oikos, ki pomeni hišo in dom. In tako smo zopet pri
arhitekturi. Vprašanje
obstoja Botaničnega vrta pa je danes aktualna tema. Ali bomo resnično
dopustili, da nam vzamejo Botanični vrt. Ta je od ustanovitve leta 1810 izgubil
že dobršen del svoje površine, danes pa mu zaradi načrtovane gradnje drugega
tira dolenjske železnice grozi nova katastrofa. Vedno v imenu napredka, za
katerega se pogosto izkaže, da to ni ali pa ni dobro premišljen. V tem
kontekstu lahko zaključim le s trditvijo, da kdor ne spoštuje svoje preteklosti,
nima upanja za prihodnost.«