Narodni muzej Slovenije, Muzejska 1, Ljubljana, 24. 9. 2024
Živi srednji vek: brezplačna prireditev za vse generacije
Celodnevna prireditev v soboto, 28. septembra 2024
V sklopu Tedna
ljubljanskega turizma, ki bo potekal med 23. in 29. septembrom 2024, smo
tudi v Narodnem muzeju Slovenije pripravili pester celodnevni program Živi
srednji vek. Zadnjo septembrsko soboto smo posvetili srednjemu veku, saj je
v našem muzeju že od januarja na ogled interaktivna razstava Nekoč je bil
Gutenwerd. Ta skrivnostna srednjeveška naselbina, danes Otok pri Dobravi na
Dolenjskem, je izginila v pozabo pred dolgimi stoletji, vendar pa so jo
omenjali srednjeveški pisni viri in tudi zgodbe o zakladu v Krki so šle iz roda
v rod.
Srednjeveške gospe in gospodje bodo
pričarali življenje v srednjem veku
S
prikazi različnih srednjeveških obrti, iger in umetnosti vam bodo srednjeveška
stoletja predstavili: Druščina Zlate
ostroge, ki jo sestavljajo
posamezniki, zbrani zaradi skupnega interesa – podoživljanja in poustvarjanja
življenja iz srednjega veka. Vodja Zlatih Ostrog Irena Gorenšek po slikarskih
in pisnih virih ustvarja srednjeveška oblačila, tudi za dame in gospode iz
Gutenwerda je izdelala barvita oblačila. Za Živi srednji vek, prireditev, ki je
ne gre zamuditi, si dekleta že šivajo peče, ženska naglavna pokrivala,
muzikantje pa že uglašujejo svoja glasbila.
Z nami bodo tudi: kovača Joc
Čudovan in Maks Bambič,
usnjar Marjan Petač, lončarka Živa Slavec, kiparka Stela Primc, mizarja in izdelovalca
spominkov Klemen in Blaž Udovič. Prav tako pa bosta ves dan z vami arheologa dr. Tomaž Nabergoj, vodja projekta
Nekoč je bil Gutenwerd, in Katja Špec, soavtorica
razstave.
Na Živem srednjem veku
bo z nami Marjan Petač iz rokodelske delavnice v Goričanah. S predelavo kož se v
njegovi družini ukvarjajo že štirideset let. Prisegajo na ročno, tradicionalno
obdelavo usnja, zato njihovo delo temelji na raziskovanju in preučevanju
zgodovinskih virov srednjeveških usnjarskih mojstrov in izdelovalcev
pergamenta. Morda veste, kdaj so izumili belo usnje –
galunsko usnje, ki so ga uporabljali skozi ves srednji vek? Usnjarski mojster
vam bo povedal tudi, zakaj je pri njegovi izdelavi pomembna kakovost jajc in
olivnega olja.
Gutenwerd je imel svojo kovnico denarja
Na ozemlju današnje Slovenije je v srednjem veku zraslo 26 mest in okoli 60 trgov, med njimi tudi Gutenwerd. Od nekoč cvetoče trške naselbine se je v današnji čas ohranilo zelo malo. Na davne čase opozarja le cerkev sv. Miklavža.
Dr. Tomaž Nabergoj, vodja projekta Nekoč je bil Gutenwerd, Narodni muzej Slovenije: »Čeprav je bil Gutenwerd razmeroma majhna urbana naselbina, pa se je v prvi polovici 13. stoletja s kovanjem denarja vključil v tranzitno trgovino, ki je potekala na širšem območju, med Italijo in Ogrsko. Srebrnike so po vzoru pfenigov iz Brež (Friesach na Koroškem) kovali različni kovni gospodje, ob škofih iz Freisinga, predvsem grofje Andeško-Meranski in vojvode Babenberžani. Novci iz te kovnice so s trgovino našli pot v zakladne novčne najdbe na Hrvaškem, Madžarskem in v Romuniji. Gutenwerd je imel glede na število in raznolikost kovov celo najbolj produktivno kovnico med vsemi takrat na Slovenskem. Po napadu Mongolov na Ogrsko leta 1241 so se trgovske vezi z vzhodom prekinile in je tudi kovanje novcev v Gutenwerdu prenehalo.«
Arheologi, ki so v 60-ih letih 20. stoletja našli naselbino v okljuku Krke in jo izkopavali skoraj dve desetletji, so odkrili številne drobne predmete, pogosto samo odlomke, posebej lončenine, pa tudi veliko kovinskih, kamnitih, steklenih, koščenih in usnjenih predmetov.
»Z raziskavami snovi, sestave predmetov in tehnologije izdelave pa je marsikateri na videz nepomemben kos postal izpoveden. Z rekonstrukcijami in replikami predmetov in ambientov smo na razstavi skušali oživiti podobo vsakdanjega življenja v srednjeveškem trgu, s filmskimi prikazi pa znanje in veščine nekdanjih obrtnikov in tudi tisto zgodbo, zaradi katere je Gutenwerd postal eno najbolj posebnih in hkrati najpomembnejših arheoloških najdišč iz srednjega veka pri nas: o napadu osmanskih Turkov leta 1473 in groznem koncu, po katerem se življenje naselbine ni več obnovilo«, še dodaja dr. Tomaž Nabergoj
Več o prireditvi si lahko preberete na povezavi Živi srednji vek, o razstavi Nekoč je bil Gutenwerd pa tukaj.
Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite v soboto, 28. septembra 2024, z
vami bomo od 10.00 do 18.00.
Prireditev je brezplačna! Poteka v sklopu Tedna ljubljanskega turizma.
V primeru slabega vremena se
prireditev seli v atrij Narodnega muzeja
Slovenije, kjer je še do 3. novembra 2024 na ogled scenografsko domiselno
zasnovana razstava Nekoč je bil Gutenwerd!
Fotografije v veliki ločljivosti
Več informacij
Maja Bahar,
služba za komuniciranje
Narodni muzej Slovenije, Prešernova 20, 1000 Ljubljana
T: +386 (0)1 241 44 04, M: +386 (0)41 931 011, E: maja.bahar@nms.si