Pišem vam iz Doline pri Trstu … Josip Pangerc

Zgodba o vsestranskem politiku, podjetniku in umetniku Josipu Pangercu obiskovalca najprej popelje v slikovito Dolino pri Trstu, v čas druge polovice 19. stoletja, ko se je na Primorskem in v Istri začelo slovensko narodno prebujenje. Iz Doline izhaja tudi rodbina Pangerc, ki je imela od začetka 19. stoletja dalje pomembne upravne funkcije v istrski mejni grofiji. Josipov oče je bil prvi nadžupan v dolinski občini, med letoma 1901 in 1914 pa je štiri mandate županoval Josip Pangerc, ki je po prevzemu funkcije nemudoma uvedel uradovanje izključno v slovenskem jeziku.

Pangerc je imel pretanjen čut za umetnost. Že kot 16-letni fant je začel pisati prve skladbe, postal je dolinski organist in pevovodja. Po njegovi smrti leta 1925 je dolga desetletja ostal »pozabljeni« Slovenec, a njegova zapuščina je izjemna. Na razstavi v Narodnem muzeju Slovenije, avtorja Marca Manina, bo skozi bogato bero pisem, dokumentov, pohištva in osebnih predmetov njegovo plodovito delo znova oživelo. Prvič pa bodo javnosti predstavljeni dokumenti iz različnih tržaških arhivov, v katerih se v 13. in 14. stoletju omenjata Dolina in Trst.

Marco Manin, avtor razstave:
»Že kot otroku mi je mama pripovedovala o mojem pradedu Josipu Pangercu, z zanimanjem sem jo poslušal, saj so njene besede zvenele kot napeta filmska zgodba. Pri desetih letih sem se povzpel na podstrešje Pangerčeve hiše v Dolini in moram priznati, da me je prašen prostor, prepreden s pajčevinami, najprej malo prestrašil. Ko sem začel odkrivati stare dokumente in družinska pisma - našel sem tudi sožalno pismo, ki ga je ob smrti mojega pradeda poslala eminentna oseba z Dunaja, sem se zavedel, da je bil Josip res izreden in vsestranski človek. Lahko bi rekel, da sem se dediščini Pangerčeve rodbine posvetil tudi že kot dijak, začel sem raziskovati naše družinske korenine, vse me je zanimalo. Leta 2012 smo ustanovili mednarodno ustanovo Srednjeevropski inštitut za zgodovino in kulturo Josip Pangerc. Vesel sem, da bosta Josipovo življenje in delo predstavljena v osrednjem slovenskem muzeju. Razstavili bomo tudi predmete iz slovenskih in italijanskih ustanov, s katerimi naš inštitut že vrsto let odlično sodeluje.«

Ddr. Mateja Kos Zabel, direktorica Narodnega muzeja Slovenije:
»V poslanstvu Narodnega muzeja Slovenije je definirano področje njegovega delovanja, ki obsega nepremično, premično in nesnovno kulturno dediščino s celotnega slovenskega etničnega prostora, od prazgodovine do sedanjosti. Prav zato smo si zastavili nalogo, vključiti v naš letošnji program predstavitev nam, ki živimo v mejah Slovenije, žal premalo poznano temo o življenju naših rojakov zunaj njih. S predstavitvijo pomembnega zamejskega Slovenca Josipa Pangerca, nadžupana v Dolini pri Trstu, katerega 100. obletnico smrti obeležujemo prihodnje leto, odpiramo pogled v problematiko življenja, ki je zaznamovano tudi z bojem za lastni materni jezik.«

Razstava obiskovalca popelje v Pangerčevo hišo, ki še danes stoji na osrednjem trgu v Dolini. V dokumentih je znana kot Domus domini episcopi – Curia episcopatus (Hiša gospoda škofa – Škofijski dvor). Hiša velja je na tem mestu stala že pred letom 1298, velja pa za najstarejše dokumentirano poslopje v Dolini in premore dve dvorani, sprejemne in uradniške prostore, arhiv in knjižnico, bivalni trakt, podzemne prostore, ostanke stolpa iz 14. stoletja in notranje obzidano dvorišče. Josip Pangerc jo je leta 1908 temeljito obnovil, zato je bila sodobno opremljena: poleg električne napeljave in telefona je imela tudi notranja stranišča s tehnično naprednim samodejnim splakovanjem in ločeno kopalnico s toplo vodo.
Družina Pangerc je zaznamovala kulturno, politično in gospodarsko življenje v Dolini in okolici. V času županovanja Josipa Pangerca je dolinska občina dobivala novo podobo; gradile so se ceste, nove šole in tudi vodovod. V Dolino je pripeljal zdraviliški turizem – klimatsko zdravilišče po Kneippovi metodi.

Marco Manin, avtor razstave:
»Dolina je imela res posebno vlogo v širšem tržaškem prostoru. Kot zanimivost naj povem, da je bil prihod škofa v dolinsko občino poseben dogodek. Škof je prijezdil na konju, imel je veliko spremstvo, tudi do več deset mož, ki so ga spremljali na konjih. Ko je prispel do Žaveljskih solin, danes bi rekli do meje dolinske občine, so začeli zvoniti vsi cerkveni zvonovi, začeli so streljati s topovi; izstrelili so tudi do sto topovskih krogel, preden je škof prišel od Žavelj do dolinske škofovske rezidence. Ta običaj korenini v srednjem veku, vendar se je ohranil še v 20. stoletje. O posebnem statusu Doline priča tudi podatek, da je škof Antonio de Goppo med letoma 1452 in 1459 škofovski sedež iz Trsta prenesel v Dolino. Ni se strinjal, da gre denar škofovskega fevda gospodarsko cvetoče Doline, v roke stolnega kapitlja v Trstu.«

Razstava je nastala v sodelovanju Srednjeevropskega inštituta za zgodovino in kulturo Josip Pangerc in Narodnega muzeja Slovenije. Izšel je tudi vodnik po razstavi, ki sta ga založila Narodni muzej Slovenije in Slovenska matica.

Lepo vabljeni v četrtek, 5. 12. 2024, ob 11. uri v Narodni muzej Slovenije, Muzejska 1, na prijetno druženje z avtorjem in koordinatorji razstave. Po kratki predstavitvi ob kavi vas bo avtor razstave Marco Manin popeljal po razstavi.
Z vami bomo: Marco Manin, Srednjeevropski inštitut za zgodovino in kulturo Josip Pangerc, Alenka Babič, Tomo Kajfež in Maja Bahar (vsi Narodni muzej Slovenije).

Maja Bahar, služba za komuniciranje
Narodni muzej Slovenije, Prešernova 20, 1000 Ljubljana
T: +386 (0)1 241 44 04, M: +386 (0)41 931 011, E: maja.bahar@nms.si