Slovenec sem – in kdo je več?! Dr. Viktor Murnik

Ob 150. obletnici rojstva dr. Viktorja Murnika (1874–1964), očeta telesne kulture, je Narodni muzej Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za šport Univerze v Ljubljani pripravil razstavo Slovenec sem – in kdo je več?! Dr. Viktor Murnik. 

»Dr. Viktor Murnik se je rodil konec druge polovice 19. stoletja v družini, ki je bila med najpomembnejšimi v Sloveniji. Pri sporazumevanju z drugimi je vedno ohranjal spoštljiv odnos do sogovornika, čeprav se z njim ni strinjal. Morda ga najbolje opiše dogodek, kako je dobil vzdevek ATA. Na pripravah za svetovno prvenstvo 1909 (drugo, na katerem smo tekmovali Slovenci) si je močno prizadeval, da bi ekipa izboljšala uspeh s predhodnega prvenstva. Na bradlji telovadcem ni in ni šlo, Murnik je bil slabe volje in jih je dodatno priganjal. Potem ko je Murnik končal vadbo s 'Pozor, zdravo!' je stopil iz vrste Anton Thaler in rekel: 'Ti, ata, ali nisi ti danes preveč siten?' Vsi so butnili v smeh, Murnikovo lice se je prijazno razlezlo v nasmeh in vse je preplavila dobra volja,« je povedal soavtor razstave dr. Ivan Čuk, Fakulteta za šport UL.

Mag. Jože Podpečnik, vodja Oddelka za zgodovino in uporabno umetnost, Narodni muzej Slovenije: »V Narodnem muzeju Slovenije med drugim hranimo športno zbirko Borisa Gregorke, uspešnega telovadca Ljubljanskega sokola, ki je vadil pod dr. Murnikom. Leta 1928 je bil član jugoslovanske telovadne reprezentance, ki je osvojila bronasto olimpijsko medaljo, nastopil je tudi na olimpijadi v Berlinu leta 1936. Največje uspehe pa je dosegel kot trener Miroslava Cerarja. In prav leta 2022 sva s kustosinjo Renny Rovšnik popisala Cerarjevo športno zbirko. Obsežen arhiv in zbirko številnih športnih in osebnih predmetov bomo verjetno letos tudi uradno prevzeli. Govorimo o okoli 2.500 predmetih. Leta 2019 pa smo prevzeli športno zbirko dr. Viktorja Murnika, ki jo bomo oktobra predstavili na razstavi na Metelkovi. Leta 1928 je vodil jugoslovansko telovadno reprezentanco na olimpijske igre v Amsterdam.«

Dr. Viktor Murnik velja za prvega slovenskega vaditelja, pod katerim so slovenski tekmovalci moštveno osvojili svetovna in olimpijska odličja. Med letoma 1907 in 1936 je pripravljal in vodil številne telovadne vrste na olimpijskih igrah, tekmah za svetovna in mednarodna tekmovanja.
V konservatorsko-restavratorski delavnici Narodnega muzeja Slovenije so nastale številne kopije olimpijskih odličij, izdelal jih je mag. Miran Pflaum, muzejski svetnik, konservator-restavrator, med njimi tudi medalj Leona Štuklja – nekatere so bile razstavljene tudi v Olimpijski hiši v Parizu leta 2024.
Eden od zanimivejših predmetov, ki bo zagotovo pritegnil obiskovalce na razstavi, je Murnikov usnjen kovček, v katerem je okoli sedemdeset značk in znakov z različnih sokolskih zletov; iz Slovenije, Hrvaške in Češke. Med bogato bero zagotovo izstopa znak, ki ga je za 1. Jugoslovanski vsesokolski zlet v Ljubljani izdelal Lojze Dolinar. Ob tem naj povemo, da smo tedaj Slovenci dobili tudi prvega svetovnega prvaka Petra Šumija.
Mag. Nataša Nemeček, konservatorsko-restavratorska svetovalka, Narodni muzej Slovenije: »Ta znak od drugih znakov in značk iz Murnikove zbirke po mojem mnenju izstopa zaradi izjemno kakovostne izdelave, hkrati pa v umetniškem smislu odraža duh časa, saj se kipar Lojze Dolinar z njim odziva na nov umetniški slog dvajsetih in tridesetih let 20. stoletja – art deco, ki je nasledil art nouveu. Znak je izdelan iz medenine, ki je bila morebiti tudi pozlačena – tega brez ustreznih preiskav seveda še ne moremo potrditi. Okrasni okvir je izdelan iz posrebrenega bakra, v katerega so vdelani okrasni kamni granati.«

Sodelovanje med dr. Viktorjem Murnikom, vodilno osebnostjo slovenskih sokolov, in umetniki, kot so Hinko Smrekar, Fran Levstik, Anton Aškerc in dr. Ivan Tavčar, je bilo pomembno za širitev vpliva sokolstva na področju kulture.
Renny Rovšnik, vodja projekta in soavtorica razstave, Narodni muzej Slovenije: »Sokoli so že od svojih začetkov razumeli, da je telesna kultura neločljivo povezana z narodno identiteto in kulturo. Sodelovanje Murnika s Hinkom Smrekarjem pri knjigi 'Sistem brata Krpana' je bilo v skladu s to vizijo, saj so Smrekarjeve humoristične risbe na zanimiv način predstavile kompleksne ideje o telesni kulturi in družbi. Omenjena knjiga je bila tako več kot le priročnik za telesno vadbo. Bila je tudi družbeno-kulturni komentar, ki je humorno opozarjal na pomen celostnega telesnega in duhovnega razvoja posameznika.«

Več informacij:
Maja Bahar, Služba za komuniciranje
Narodni muzej Slovenije, Prešernova 20, 1000 Ljubljana
T: +386 (0)1 241 44 04, M: +386 (0)41 931 011, E: maja.bahar@nms.si