V Narodnem muzeju Slovenije, Muzejska 1, Ljubljana, bo v
četrtek, 23. 10. 2025, ob 18. uri
slavnostna podelitev listin za vpis na Nacionalno listo Spomin sveta.
Razstava Spomin Slovenije – Najimenitnejših
deset (Narodni muzej Slovenije, 2023) je predstavila
prvih deset najimenitnejših vpisov, ki so od leta 2022 na Nacionalni listi Unesco
Spomin sveta.
V Narodnem muzeju Slovenije bomo na začetku novembra 2026 skupaj s sodelujočimi
kulturnimi ustanovami pripravili razstavo »Spomin
Slovenije II«, na kateri bo predstavljenih deset novih enot dokumentarne
dediščine, vpisane na Nacionalno listo Unesco Spomin sveta. Vodja projekta bo
Matej Hreščak, vodja knjižnice Narodnega muzeja Slovenije. V pripetem dokumentu
si lahko preberete obrazložitve posameznih enot, ki prihajajo iz devetih
kulturnih ustanov.
Mag. Natalija Glažar,
predsednica Nacionalnega odbora Spomin sveta:
»Odbor tudi to pot ni imel lahkega dela, saj je vidno bogastvo pisne in širše
dokumentarne dediščine, ki se hrani v slovenskih arhivih, muzejih in
knjižnicah. V odboru lahko ocenimo, da je Unescov program Spomin sveta dobil
svoje mesto v programih, povezanih s kulturno dediščino, da je interes
varstvenih ustanov za sodelovanje prisoten in da lahko pričakujemo v prihodnjih
letih nove kandidature za Nacionalno listo. Delo odbora se bo v prihodnje
nekoliko bolj usmerilo tudi v področje mednarodnih kandidatur tega programa,
Nacionalna lista pa vsekakor predstavlja možen nabor predlogov in izhodišča za
odločitve.«
Naj omenimo, da ima Slovenija v mednarodnem registru skupaj
s Poljsko in Rusijo trenutno vpisan Codex Suprasliensis (Supraseljski kodeks) iz
10. stoletja, ki velja za najstarejši pisni dokument v slovanskem jeziku,
napisan v cirilici. Je del Kopitarjeve zbirke slovanskih kodeksov, hranijo pa ga
v Narodni in univerzitetni knjižnici; kot del zapuščine jezikoslovca Jerneja
Kopitarja je bil za Licejsko knjižnico odkupljen leta 1845. Omenjena
Kopitarjeva zbirka se pridružuje družbi najimenitnejših, zdaj že dvajsetih enot
oziroma zbirk dokumentarne dediščine, ki jih hranijo slovenske kulturne in
izobraževalne ustanove.
Ddr. Mateja Kos
Zabel, direktorica Narodnega muzeja Slovenije:
»Že najsplošnejša definicija muzeja obsega zbiranje in hranjenje gradiva,
materializirane preteklosti, materialnih virov, prič preteklih dogodkov.
Predmete, ki jih hranijo muzeji, lahko ustrezno poimenujemo tudi
materializirani ali opredmeteni spomin. Muzeji z določanjem, kaj bodo zbirali,
in nato s hranjenjem zbirk za prihodnje rodove torej postanejo stalna skladišča
in zaščitniki spomina človeštva. Srce muzeja so sicer predmeti, a hranimo tudi
marsikateri spomenik dokumentarne dediščine.
Prav Unescova lista je najpomembnejši seznam te dediščine, kar odražajo vpisi
na slovensko Nacionalno listo Unesco Spomin sveta iz leta 2022, ki se ji danes
pridružuje nova skupina eminentnih dokumentov in tiskov. Predstavili jih bomo
na razstavi prihodnje leto novembra. V Narodnem muzeju Slovenije smo počaščeni,
da smo del prizadevanj za promocijo in obenem zaščito najpomembnejših
dokumentarnih spomenikov v svetovnem merilu.«
Mag. Natalija Glažar,
predsednica Nacionalnega odbora Spomin sveta:
»V drugem krogu lahko poleg tradicionalnih predlogov pisne dediščine beležimo
nekoliko več uspelih kandidatur avdiovizualne dediščine (film in fotografije)
in upamo, da se bo pisanost raznih gradiv nadaljevala tudi v prihodnje. Ob
nekoliko večji prisotnosti izbranih enot iz 17. in 18. stoletja bi v prihodnje
morali posvetiti več pozornosti tudi predlogom iz 20. in 21. stoletja, za
enakovredno zastopanost različnih zgodovinskih obdobij, raznih področij
zgodovine, znanstvenega in umetniškega ustvarjanja ter pričevanj nasploh.
S predstavljanjem posameznih enot, serij ali celotnih zbirk, ki so nekoliko
manj poznane javnosti, dejansko širimo strokovno znanje in osveščamo javnost o
bogastvih, ki sicer niso zelo poznana. Na ta način spoznavamo dediščino, ki jo
imamo v Sloveniji, ji dajemo posebno mesto in vrednost za njeno ohranitev
zanamcem.«