SI
Show menu

Energetska sanacija stavb Narodnega muzeja Slovenije ter sedežev ljubljanske in kranjske enote ZVKDS končana

Narodni muzej Slovenije, Muzejska 1, Ljubljana, 15. 12. 2025

Spoštovane urednice in uredniki, cenjene novinarke in novinarji!

Na fotografiji je pročelje stavbe Narodnega muzeja Slovenije s transparentoma dveh aktualnih razstav Barok v Sloveniji in Neandertalčeva piščal.
Fotografija pročelja muzejske stavbe (fotografija: Veronika Špeh, NMS)

Projekt energetske sanacije stavb kulturne dediščine v lasti Republike Slovenije je uspešno končan!

Energetsko prenovo stavb kulturne dediščine v lasti Republike Slovenije je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. V projekt energetske sanacije so bile vključene tudi stavbe Narodnega muzeja Slovenije in Zavoda za varstvo kulturne dediščine. 

27. novembra 2025 sta ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer v okviru regijskega obiska Vlade Republike Slovenije v Podravski regiji obiskala SNG Maribor, kjer sta si ogledala zaključek obsežne energetske sanacije te mariborske kulturne ustanove. Pridružili so se jima direktorji javnih zavodov, v katerih je prav tako potekala energetska sanacija stavb – Slovensko narodno gledališče Maribor (SNG Maribor), Narodni muzej Slovenije (NMS) in Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS). ZVKDS upravlja več objektov na območju celotne Slovenije in izvaja vse aktivnosti, ki bi v primeru nadaljevanja projekta omogočile kandidiranje z naslednjimi lokacijami, ki so tovrstne sanacije potrebne.
Ddr. Mateja Kos Zabel, direktorica, ter vodji projekta, pravnica Urška Jelen Mahnič in konservator-restavrator mag. Gorazd Lemajič, so od začetka obsežnega projekta energetske sanacije stavbe, v kateri domuje Narodni muzej Slovenije, skrbno bdeli nad celotno izvedbo projekta.

Energetska sanacija kulturnih spomenikov in varovanih objektov 
Učinkovite rešitve na področju energetske učinkovitosti krepijo funkcionalnost spomenikov ter obenem omogočajo njihovo trajno uporabo v službi javnosti. Znižanje porabe energije, optimizacija sistemov ogrevanja, hlajenja in prezračevanja ter uvedba obnovljivih virov energije zmanjšujejo stroške upravljanja in povečujejo ekonomsko vzdržnost objektov kulturne dediščine. S tem se krepi tudi družbena vrednost dediščine, ki ostaja živ del skupnosti z jasnim zgledom trajnostnega ravnanja.

Več informacij:

Maja Bahar, služba za komuniciranje
Narodni muzej Slovenije, Prešernova 20, 1000 Ljubljana
M: +386 (0)41 931 011, E: maja.bahar@nms.si


 

 

Prijavite se na e-novice