SI
Narodni muzej SlovenijePo obisku osrednjega slovenskega hrama kulture vam bo v spominu gotovo ostalo srečanje z najlepšimi in najpomembnejšimi predmeti naše premične kulturne dediščine, ki prebudijo domišljijo še tako zahtevnega obiskovalca.
Danes odprto
Muzejska10:00 - 18:00
Metelkova10:00 - 18:00
Grad Snežnik10:00 - 18:00
Blejski grad08:00 - 21:00
Ad Pirum11:00 - 22:00
Show menu

Arheološki oddelek

Arheološki oddelek je najstarejši med specializiranimi muzejskimi oddelki v Sloveniji. Pridobiva, hrani in proučuje gradivo iz vseh arheoloških obdobij z območja Slovenije. Poleg tega hrani majhno zbirko predmetov iz Egipta in mumijo v poslikanem sarkofagu. Prav slednja s svojo skrivnostnostjo privlači mlajše obiskovalce in vse ljubitelje daljnih eksotičnih dežel.

Arheološke zbirke obsegajo okrog 95.000 predmetov iz vseh arheoloških obdobij, od starejše kamene dobe do srednjega veka. Med njimi je tudi nekaj takih, ki presegajo pomen slovenskega prostora, zato so še prav posebej dragoceni. To so npr. 60.000 let stara neandertalčeva koščena piščal iz jame Divje babe na Cerkljanskem, bronasta okrašena situla z Vač (okrog leta 500 pr. n. št.), bronast pozlačen kip emonskega meščana iz Ljubljane (2. stoletje) in bleščeč nakit iz obdobja preseljevanja ljudstev (Kranj, 6. stoletje).

Zgodovina

Najstarejše arheološke najdbe so v muzej prispele v prvi polovici 19. stoletja, večinoma kot darila. Naravoslovec Karel Dežman je bil prvi muzejski kustos, ki se je načrtno posvetil arheologiji. Leta 1875 je vpeljal izkopavanja kot nov vir pridobivanja arheološkega gradiva. V letih 1889-1903 mu je kot kustos sledil Alfonz Müllner. Inventariziral je vse arheološke najdbe in objavil fotografije gradiva. Žal pa je bila v tem času večina izkopanega arheološkega gradiva iz tedanje Kranjske prodana v Naravoslovni muzej na Dunaju. Njegov naslednik v letih 1905-1909 je bil Walter Schmid, ki je ustanovil muzejsko strokovno glasilo Carniola. Ne smemo mimo Rajka Ložarja, ki je bil kustos v letih 1928-1940. Direktor Jože Kastelic (antični arheolog) je leta 1946 pritegnil nove sodelavce in uvedel samostojne oddelke. Leta 1948 je Stane Gabrovec, specialist za prazgodovinsko obdobje, postal prvi vodja arheološkega oddelka. Sledili so mu Peter Petru, Vinko Šribar, Vida Stare in Sonja Petru. Stane Gabrovec je organiziral sodobno hranjenje gradiva, nato pa se je posvetil raziskavam železne dobe. V letih 1987-1999 ga je nasledil Drago Svoljšak, ki je poskrbel za nove prostore oddelka, za okrepitev dokumentalistične baze in nove kustose.

Terensko delo

V letu 2004 je bilo pod vodstvom Petra Turka opravljeno manjše zaščitno izkopavanje v Škocjanu na Krasu (21. - 26. 4. 2004). Z obsežnimi zaščitnimi izkopavanji na Pržanu pri Ljubljani, ki so potekala od sredine februarja do konca junija 2004 pod vodstvom Petra Turka, je bilo raziskanih 3.300m2 površine na trasi bodoče avtoceste Šentvid-Koseze. Odkritih je bilo prek 20 objektov s polvkopanim osrednjim prostorom ter ostanki štirih hiš, grajenih s stojkami. Glede na izjemno količino železne taline in žlindre je očitno, da gre za naselbino s prevladujočo metalurško dejavnostjo. Verjetno je bila kratkotrajna, za njeno časovno uvrstitev pa so poleg zgodnjesrednjeveške keramike izpovedne steklene večbarvne jagode, ki so datirane v drugo polovico 8. in v začetek 9. stoletja.

Leta 2004 so potekala zaščitna izkopavanja v Kamni Gorici pri Ljubljani, ki so se prav tako pod vodstvom Petra Turka začela junija 2004. Sledove prazgodovinske poselitve na trasi avtoceste Šentvid - Koseze zaenkrat lahko le okvirno opredelimo kot naselbino z ostanki hiš in ognjišč, ki sodi glede na drobne keramične najdbe v bronasto dobo, najverjetneje v njen starejši del. Izkopavanja so potekala do septembra 2004.

Projekti

Preberi več

Danes odprto
Muzejska10:00 - 18:00
Metelkova10:00 - 18:00
Grad Snežnik10:00 - 18:00
Blejski grad08:00 - 21:00
Ad Pirum11:00 - 22:00
 

 

Prijavite se na e-novice