Arheološki oddelek

Najstarejše arheološke najdbe so v muzej prispele v prvi polovici 19. stoletja, večinoma kot darila. Naravoslovec Karel Dežman je bil prvi muzejski kustos, ki se je načrtno posvetil arheologiji. Leta 1875 je vpeljal izkopavanja kot nov vir pridobivanja arheološkega gradiva. V letih 1889-1903 mu je kot kustos sledil Alfonz Müllner. Inventariziral je vse arheološke najdbe in objavil fotografije gradiva. Žal pa je bila v tem času večina izkopanega arheološkega gradiva iz tedanje Kranjske prodana v Naravoslovni muzej na Dunaju. Njegov naslednik v letih 1905-1909 je bil Walter Schmid, ki je ustanovil muzejsko strokovno glasilo Carniola. Ne smemo mimo Rajka Ložarja, ki je bil kustos v letih 1928-1940. Direktor Jože Kastelic (antični arheolog) je leta 1946 pritegnil nove sodelavce in uvedel samostojne oddelke. Leta 1948 je Stane Gabrovec, specialist za prazgodovinsko obdobje, postal prvi vodja arheološkega oddelka. Sledili so mu Peter Petru, Vinko Šribar, Vida Stare in Sonja Petru. Stane Gabrovec je organiziral sodobno hranjenje gradiva, nato pa se je posvetil raziskavam železne dobe. V letih 1987-1999 ga je nasledil Drago Svoljšak, ki je poskrbel za nove prostore oddelka, za okrepitev dokumentalistične baze in nove kustose.