Grafični kabinet

Grafični kabinet zbira, hrani, preučuje in posreduje javnosti rokopisna in tiskana dela skupaj z grafiko. Danes šteje zbirka blizu 45.000 eksponatov.

Skladno z mednarodno veljavnimi standardi ima svojevrsten status – originalno gradivo ni vključeno v stalne postavitve, je pa razstavljeno na občasnih razstavah in dosegljivo za študij v čitalnici. Obiskovalec lahko na ta način spozna veliko tehnično dovršenih mojstrovin, zanimivih ikonografskih zgodb in edinstvenih biserov likovne umetnosti.

Zgodovina

Grafični kabinet Narodnega muzeja je bil ustanovljen leta 1949, čeprav segajo začetki zbiranja gradiva, katerega nosilec je papir, že v dobo Kranjskega deželnega muzeja. Ob njegovi ustanovitvi leta 1821 je bil začrtan zbiralski program, kmalu zatem pa so sledile tudi že prve donacije. Na pobudo predsednika deželnih stanov- guvernerja Jožefa Kamila Schmidburga (tiskani poziv iz leta 1823) in predsednika kranjske kmetijske družbe- grofa Franca Jožefa Hohenwartha (tiskana poziva iz let 1830 in 1832) so se pričela v muzej stekati pomembna likovna dela. Najpomembnejša donatorja te dobe sta bila dr. Jakob Zupan- duhovnik, čbeličar ter profesor stare zaveze in orientalskih jezikov in Ludvig Wahl- graver in sodelavec Klainmayrjeve tiskarne v Ljubljani. Poleg njiju pa omenimo še knjigarnarja Leopolda Paternollija. Manjšo količino gradiva so prispevali tudi drugi donatorji: Benjamin Peer, Helena Škarja, litografa Jurij (Georg) Pajk in Alois Schaffenrath, Franz grof von Hohenwart, Carl Prenner, Lorenz Haufen, Friedrich Rudež, Anton Samassa, Ferdinand Schmidt, Philipp Schütz, Friderik Baraga, Johann Schäber itd. Zbirka je tedaj obsegala bakroreze, lesoreze, litografije in risbe - dragoceno in ilustrativno gradivo za zgodovino dežele Kranjske. Po vojni pa je v kabinet prišlo tudi zaseženo gradivo, pridobljeno iz skladišč Federalnega zbirnega centra.