Akcesija
Akcesija se je s 6.306 primerki v primerjavi s predhodnim letom skoraj podvojila. Velik del akcesije obsega številne muzealije v zvezi z osnutki in proizvodnjo tolarskih bankovcev in rednih ter priložnostnih kovancev. Velik del gradiva smo lahko pridobili s pomočjo Banke Slovenije, nekaj pa tudi z odkupom pomembne zasebne zbirke.
Pomembno je tudi pridobivanje gradiva z najdišč na področju Slovenije, ki pomenijo neprecenljiv zgodovinski vir. Za 1.595 muzealij (25,3 %) je bila izplačana odškodnina, ostale (74,7 %) so bile podarjene oziroma pridobljene v glavnem zahvaljujoč tesnemu sodelovanju z Banko Slovenije.
Akcesija je bila številčno močna in je sledila začrtani zbiralni politiki. Njen namen je bil izpopolnjevanje sistematskih zbirk, še bolj pa reševanje numizmatične dediščine z znano provenienco. Nekaj izjemnih primerkov izpostavljamo z ilustracijami, omembe vredna je tudi četrtsilikva vzhodnogotskega vladarja Teoderika iz kovnice Sirmium (današnja Sremska Mitrovica) (inv. št. 50972).
Še posebej si sodelavci kabineta prizadevajo v celoti rešiti novčne zakladne najdbe vseh obdobij, ki imajo še poseben pomen kot primarni zgodovinski vir. Tako je bilo mogoče pridobiti del zakladne najdbe iz Okonine (Ljubno), ki je bila odkrita že leta 1992 ob izkopu temeljev pri gospodarskem poslopju. Najditelji so takrat naleteli na glineno posodo s srebrnimi novci. Nekaj novcev se je pogubilo, ali pa jih je lastnik razdelil, večina (63) pa jih je prišla v Numizmatični kabinet. Novci izvirajo iz različnih kovnic pokrajin Tirolske, Štajerske in Koroške, kovani so bili med letoma 1230 in 1360.
Za plačevanje in shranjevanje denarja v preteklosti niso uporabljali zgolj kovancev ali bankovcev, ampak so vladarji za posebne zasluge posameznikom ali za državno blagajno v državnih kovnicah naročali tudi izdelavo palic iz zlata ali srebra. Palice so ohranjene le v skromnem številu, Numizmatičnemu kabinetu pa je uspelo pridobiti 319,19 g težko srebrno palico. Je v obliki strojene kravje kože, na njej pa je odtisnjena prva stran novca rimskega cesarja Konstancija II. in na tej podlagi jo je mogoče datirati v čas med 350 in 351. V palico je bilo dodatno vtolčeno ime njenega lastnika, kar daje palici dodatno zanimivost.
Na sprednji strani odlično ohranjenega rimskega sestercija cesarja Nerona (54-68) je vtisnjena kontramarka, ki je na prostoru celotnega rimskega imperija dokumentirana le v nekaj primerkih. Ker izvira novec s slovenskega najdišča, je izjemen spomenik denarne zgodovine tega prostora in prvovrstna obogatitev sistematskih zbirk Numizmatičnega kabineta.
Prvovrstna obogatitev numizmatičnih zbirk je tudi unikatna zlata medalja iz leta 1771, delo F. A. Šege, enega najbolj cenjenih medaljerjev svoje dobe. Medaljo so podelili kot nagrado za odlično konjerejo. Pridobitev je za nacionalno zbirko še toliko pomembnejša, ker je bil F. A. Šega rojen v Novem mestu, nato je deloval na habsburškem dvoru na Dunaju, pozneje na bavarskem dvoru v Münchnu.