Zračna onesnaževala, med katera sodijo tudi trdni delci
(PM), lahko v stiku z različnimi površinami le-te poškodujejo. To seveda velja
tudi za površine muzejskega gradiva oziroma predmetov kulturne dediščine. Prav
lebdeči delci v ozračju (PM) so najbolj odgovorni za propadanje materialov na
prostem, reakcije med onesnaževali pa se ne dogajajo le na prostem, ampak tudi
v zaprtih prostorih, v katerih zrak ni filtriran. Filtriranje zraka je običajno
mogoče vzpostaviti le v novogradnjah, zato so starejše muzejske stavbe, kot je
stavba Narodnega muzeja Slovenije na Muzejski ulici, lahko s tega vidika
problematične.
Danes velja, da bo v prihodnje odloženi material na kamnitih
objektih in predmetih kulturne dediščine, ki povzroča črnenje površin,
sestavljen predvsem iz organskih aerosolov z drugačno kemijsko sestavo od
zgodovinskih črnih skorij (t. i. black
crust), ki so še vedno prisotne na večini spomenikov v Evropi. A zelo malo
vemo o interakcijah med odloženimi organskimi aerosoli in pod njimi ležečimi
površinami. Zato so cilji tega projekta:
- prepoznati uničujočo moč organske frakcije aerosolov v
ozračju in
- razumeti načine delovanja, s katerimi PM delci uničujejo
površine materialov; vse to z namenom, da bi
- ocenili tveganje in prepoznali potrebne ukrepe za
boljšo zaščito kulturne dediščine v Sloveniji in po svetu.
Preučili bomo pogoje v dveh prostorih NMS, v stavbi na
Muzejski ulici in v steklenem lapidariju, ki stoji ob stavbi. Posebej se bomo
posvetili reprezentativnim materialom v teh dveh prostorih, ki so potencialno
najbolj občutljivi na delovanje PM, tj. glini in kamnu.
Raziskave bo koordiniral Kemijski inštitut (KI, Odsek za
analizno kemijo), izvedene pa bodo v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije.
Spletna stran projekta: https://www.ki.si/odseki/d04-odsek-za-analizno-kemijo/raziskovalna-podrocja/kemija-ozracja-arrs-j1-1707/