Namen projekta je poglobiti
razumevanje delovanja rimske države v obdobju vključevanja območja Krasa in Notranjske vanjo (JZ Slovenija; 2.–1. stoletje pr. n. št. in avgustejska doba) ter
razbrati odziv skupnosti domačinov do rimskih osvajalcev. Odnos med Rimljani in
lokalnimi predrimskimi skupnostmi v marsičem odraža dejavnosti rimske vojske.
Domnevamo, da arheološki podatki odražajo različne politike domorodnih
skupnosti do rimske kolonialne in osvajalske politike. Zdi se, da je konec
poselitve nekaterih železnodobnih naselij (gradišč) povezan z delovanjem rimske
vojske ali novimi okoliščinami ob vključitvi v rimsko državo, druga ostanejo
naseljena do konca rimske dobe.
Med ključnimi raziskovalnimi izzivi
proučevanja sledov rimske vojske je poleg tipokronoloških, tehnoloških ter
arheometričnih raziskav drobnih najdb tudi njihova interpretacija. V raziskavi
nameravamo izkoristiti raziskovalne možnosti bogate zbirke rimske vojaške
opreme, ki jo hrani Narodni muzej Slovenije, in topografskih podatkov, ki jih omogoča
tehnologija zračnega skeniranja zemeljskega površja (lidarska tehnologija) in
so v Sloveniji prosto dostopni ter imajo velik potencial za arheološke
interpretacije posameznih najdišč, njihovih sklopov in najdiščnih krajin.
Pri preučevanju se bomo osredotočili
na najdiščni kompleks Ulaka-Nadleški hrib, ki je zelo dobro ohranjen primer
krajine vojaških konfliktov iz obdobja rimskih osvajanj območij vzhodno od
province Gallia Cisalpina (po letu 42 pr. n. št.) v zadnjih desetletjih
republikanske dobe in na začetku principata. Najdiščni kompleks Ulaka-Nadleški
hrib sestavljajo naselje železnodobnih prebivalcev na gradišču Ulaka, dva
rimska vojaška tabora (Ulaka-tabor in Nadleški hrib) ter sledovi rimskega
vojaškega napada na grebenu med taborom Ulaka-tabor in gradiščem Ulaka. Tabor
Ulaka-tabor in sledove rimskega vojaškega napada smo odkrili nedavno.
Posamične najdbe rimske vojaške opreme in drugih
drobnih najdb ter dosedanje arheološke interpretacije lidarskih podatkov
nakazujejo, da lahko na obravnavanem območju pričakujemo druga, najdiščnemu
kompleksu Ulaka–Nadleški hrib približno sočasna in verjetno podobna arheološka
najdišča. Obetavni so podatki (drobne arheološke najdbe in preliminarna
arheološka interpretacija lidarskih podatkov) z najdišča Šmihel pod Nanosom z
okolico, kjer smo na sledi najzgodnejšemu posegu rimske vojske v regiji
(sredina ali druga polovica 2. stoletja pr. n. št.). Pri raziskovanju bomo uporabili
analizo lidarskih podatkov, orodja GIS, invazivne in neinvazivne metode
arheološke topografije, arheološka sondiranja, tipo-kronološko ter
arheometrično obravnavo drobnih najdb.
Objave: