Predmet kot reprezentanca: okus, ugled, moč (Raziskave materialne kulture na Slovenskem)

Pri tem ne gre zgolj za pozitivistični študij muzejskih predmetov samih po sebi, temveč si fizične ostanke preteklosti prizadevamo obravnavati v kompleksnem zgodovinskem kontekstu, kot pričevalce družbenega, gospodarskega in tehnološkega razvoja, umetnostnih slogov ter modnega okusa. Naša temeljna naloga je torej materialno kulturo uporabiti kot izhodišče za celovito razumevanje preteklosti – oziroma jo interpretirati skozi svet predmetov, ki je zaznamoval slovenski prostor skozi čas (prim. Hicks, Beaudry 2010, XVIII–21).

K tej problematiki pristopamo interdisciplinarno, kar nam omogoča raznolika sestava programske skupine. Njeni člani, specializirani za specifična področja materialne kulture, združujejo različne stroke tako humanistike (zgodovina, umetnostna zgodovina, arhivistika) kot naravoslovja (kemija, metalurgija). Pri izvedbi naravoslovnih analiz primarno sodelujemo z Inštitutom »Jožef Stefan«, redno pa vključujemo tudi številne zunanje sodelavce, predvsem na Oddelku za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Naše delo je primarno usmerjeno v preučevanje različnih vidikov materialne kulture od srednjega veka do sodobnosti, prvenstveno na podlagi bogatega fonda Narodnega muzeja Slovenije (NMS). Z novimi analizami, opredelitvami in strokovnim ovrednotenjem ustvarjamo sveže, bolj poglobljeno védenje o muzejskih eksponatih, intenzivno pa se posvečamo tudi njihovi provenienci, historiatu in nastajanju zbirk. S pomočjo naravoslovnih analiz pridobivamo tudi povsem novo znanje o tehnologiji izdelave preiskanih predmetov. To nam je pogosto v pomoč pri datiranju in določanju pristnosti eksponatov, hkrati pa širi naše poznavanje tehnološkega znanja in obrtnih postopkov v preteklosti (Lazar, Nemeček 2013).

Programska skupina se je s svojimi sistematičnimi aktivnostmi uveljavila kot osrednje raziskovalno telo v Republiki Sloveniji, specializirano za preučevanje materialne kulture od visokega srednjega veka do sodobnosti, vključno s smiselno povezanimi tematikami, kot sta tehnološki razvoj predvsem na področju obdelovanja kovin, stekla in keramike, ter zgodovina zbirk in slovenske muzejske mreže. V slovenskem prostoru ne obstaja nobena druga skupina raziskovalcev, ki bi se specializirala za omenjeno problematiko in bi združevala primerljivo znanje. Po raziskovalnih zmogljivostih ima vzporednico zgolj v programski skupini P6-0283, ki prav tako deluje v NMS, vendar na področju arheologije in starejših zgodovinskih obdobij do zgodnjega srednjega veka.

Kot generator znanja in razvoja raziskovalni program P6-0282 ustvarja pomembne multiplikativne učinke v slovenski stroki. Preučevanje materialne kulture je bilo namreč v slovenski zgodovinski stroki zelo dolgo povsem zapostavljeno. Kot raziskovalna tema do nedavnega sploh ni bila vključena v študijski proces in kljub svežim prizadevanjem v zadnjih letih še vedno ostaja izrazito marginalizirana. Posledice takšnega stanja so, da številna polja zgodovinopisnih raziskav ostajajo slabo obdelana. Velika večina zgodovinarjev se v svoje preučevanje niti ne trudi pritegniti materialnega gradiva oziroma za to nima nujno potrebnih specialističnih znanj. Od tega izstopajo le redke izjeme, večinoma v kontekstu preučevanja zapuščinskih inventarjev (Štuhec 1995; 2009) in preglednih, primarno umetnostnozgodovinskih študij (npr. Stopar 2007a; 2007b; 2009).

Raziskovalna strategija programske skupine se osredotoča na več krovnih sklopov. Osrednji predmet preučevanja je materialna kultura meščanstva in plemstva. Tako usmeritev narekujejo različni dejavniki, med drugim že sama narava gradiva v zbirkah NMS, vendar ima tudi globljo vsebinsko logiko. Mestne naselbine so bile vse od visokega srednjega veka najpomembnejša kulturna, intelektualna, proizvodna in tehnološka središča Evrope. Nastale so bolj ali manj načrtno zaradi posebnih dejavnosti svojih prebivalcev. Sprva so bili to prvenstveno promet, trgovina in obrt. V tem segmentu so bile za slovenski prostor posebej pomembne dejavnosti, povezane z obdelovanjem kovin, predvsem železarstvom (Kotar idr. 2019; Nečemer idr. 2020).

Mestne naselbine so za svojo agrarno okolico pogosto postale pomembne tudi zaradi drugih funkcij: kot prometno vozlišče, kraj kulturnih izmenjav, kultno/versko, izobraževalno, kulturno, obrambno/vojaško,upravno, industrijsko središče. Njihova materialna dediščina je zapustila globoke sledi, tudi v fondu NMS, ki ne nazadnje pričajo o živahnih stikih med slovenskim prostorom in okolico. Žal slovenska stroka tem vidikom v zadnjih desetletjih ni namenila veliko pozornosti – ne z vidika zgodovinopisnih študij (Kosi 2009) ne preučevanja materialne kulture (Lozar Štamcar 1995).

Višji sloji, še posebej plemstvo, so po drugi strani predstavljali družbeno elitosvojega časa ter s tem najpomembnejše odjemalce kakovostnih, visokotehnoloških izdelkov, zato je njihov življenjski slog globoko vplival tudi na preostale družbene sloje. Materialna kultura plemiških bivališč povedno priča o miselnosti družbene elite (Žvanut 1994). Zgovoren dokaz njenega okusa so tudi zasebne zbirke starin. Mnoge so danes vključene v fond NMS (Horvat 2010), toda njihova provenienca je večinoma še neraziskana in jo odkrivamo komaj v zadnjih letih – denimo na primeru likovnih del (Komić Marn 2019; 2020a; 2020b), pohištva (Lozar Štamcar 2015) ali orožja (Lazar 2015b; 2015c). Na tem področju ostajajo še velike vrzeli (npr. zbirki Smole in Wurzbach), ki kličejo k čim prejšnji obravnavi.

Preučevanje družbenih elit v srednjem in zgodnjem novem veku se neposredno navezuje tudi na vojaško zgodovino. Ta tematika je bila zelo dolgo skoraj izključena iz domačega zgodovinopisja. K njeni afirmaciji v moderno raziskovalno disciplino so zlasti s preučevanjem orožja in bojne opreme pomembno prispevali prav napori naše programske skupine, od katerih lahko v zadnjem petletnem odboju opozorimo na prve objavljene metalurške analize srednjeveških mečev iz reke Ljubljanice (Williams, Lazar 2018), odkritje izjemnih prototipov strelnega orožja na zadnje polnjenje izumitelja E. Pistotnika (Lazar 2019c; 2019d) in predvsem sistematične raziskave zaščitne opreme (Lazar 2021; 2022a).

Z vpetostjo v kolektiv in strokovne naloge NMS naša programska skupina ključno prispeva k razvoju muzejske stroke in uvajanju novih metodoloških pristopov. S preučevanjem provenience muzejskih zbirk in širše zgodovine muzejske slovenske mreže (Lazar idr. 2021; 2022) utiramo pot sodobnejši, bolj interdisciplinarni in inkluzivni interpretaciji premične kulturne dediščine.

V obdobju 2024–2029 bo naše delo primarno usmerjeno v naslednja raziskovalna področja:

materialna kultura meščanstva in plemstva v poznem srednjem in zgodnjem novem veku, provenienca zbirk, zgodovina železarstva na Slovenskem v kontekstu družbenega, gospodarskega in tehnološkega razvoja, vojaška zgodovina slovenskega prostora v srednjem in zgodnjem novem veku s poudarkom na preučevanju orožja in bojne opreme, raziskave deželnoknežje oblasti in uprave na Kranjskem v 15. st., raziskave arhivskega gradiva v Arhivu Republike Slovenije, povezane z materialno kulturo družbenih elit, priprava nove stalne razstave NMS o zgodovini slovenskega prostora, razvoj novih analitskih metod oz. pristopov za raziskave kovinskih predmetov kulturne dediščine, izpopolnjevanje konservatorsko-restavratorskih postopkov za obdelavo kovinskih predmetov kulturne dediščine, sinteza dela programske skupine v preteklem desetletju z organiziranjem mednarodne konference, diseminacija znanja, izobraževanje mladih doktorantov, mentorstva pri diplomskem in magistrskem študiju.

Zgornje usmeritve odražajo raziskovalne prioritete tako s stališča strokovnih potreb NMS kot tudi zapolnjevanja neobdelanih niš v širši slovenski stroki. Na področju materialne kulture meščanstva in plemstva bomo opravili temeljito analizo arhivskih virov, predvsem zapuščinskih inventarjev in testamentov, kranjskih elit v zgodnjem novem veku in zbrane podatke skušali vsebinsko povezati z ohranjenim gradivom v zbirki NMS in drugih slovenskih muzejev. Pri tem se bomo posebej posvetili problematiki historične terminologije, preučevanju provenience predmetov in kulturnih stikov oz. vplivov na slovenski prostor. Ugotovitve bomo objavili v obsežni znanstveni monografiji, v prihodnosti pa bo mogoče na tej osnovi postaviti tudi tematsko občasno razstavo.

V raziskavah vojaške zgodovine se bomo posvetili predvsem poznemu srednjemu veku kot izrazito prelomnem obdobju, ki so ga zaznamovale tako inovacije orožarske tehnike kot načina vojskovanja in vojaške organizacije (prim. Lazar 2015a). Na te vidike bomo opozorili s pripravo znanstvene monografije o vojaških aktivnostih grofov Celjskih kot najpomembnejše plemiške rodbine tega časa v slovenskih deželah, tesno vpete v mednarodno okolje.

S to tematiko je povezano področje upravne in politične zgodovine. V preteklih letih smo opravili že precej raziskav deželnoknežje oblasti in uprave na Kranjskem v 15. st., ki jih želimo dokončati do celovite sinteze in objave v obsežni monografiji. Ta bo najprej izšla v slovenskem jeziku, pripravili pa bomo tudi nemško različico, prirejeno za nemško govoreči prostor, predvsem avstrijsko strokovno javnost. Ob dokončanju monografije v NMS načrtujemo tudi pripravo občasne razstave o obdobju Friderika III. Habsburškega na Slovenskem.

Pri preučevanju muzejskih zbirk se bomo v okviru orožja in bojne opreme osredotočili na hladno orožje. V tem sklopu smo v preteklih letih že opravili nekaj pionirskih raziskav (Williams, Lazar 2018), ki pa jih želimo nadgraditi s celovito objavo celotne muzejske zbirke srednjeveških mečev s podobnim interdisciplinarnim pristopom, kot smo ga nedavno uporabili pri raziskavah oklepov (Lazar 2021; 2022a).

Nadaljevali bomo tudi s sistematičnim ovrednotenjem metalurške dediščine v NMS (Kotar idr. 2019). Eden od korakov na tej poti bo dokončanje nove stalne razstave v okviru študijskih zbirk na Metelkovi. Vzporedno s temi prizadevanji bomo analizirali nekatere sklope gradiva iz zbirke umetnoobrtne kovine, ki so posebej zanimivi s tehnološkega stališča – predvsem kositer in srebro. Pomemben poudarek bomo namenili tudi zgodovini železarstva. Na podlagi doktorske disertacije G. Oitzla Družbene in gospodarske posledice železarjenja na Slovenskem v poznem srednjem veku (2021) nameravamo izdati obsežno monografijo, ki bo na tem področju pomenila novo sintezo in prvo resnično nadgradnjo pionirske študije A. Müllnerja Geschichte des Eisens in Inner-Österreich von der Urzeit bis zum Anfange des 19. Jahrhunderts (1909).

Na področju preučevanja arhivov bomo poleg zapuščinskih inventarjev v ARS sistematično obdelali zbirko plemiških diplom (SI AS 1064), ki časovno obsega obdobje med 16. in 20. st., začela pa je nastajati še v Kranjskem deželnem muzeju. Trenutno obsega 135 kosov. Približno polovica tega gradiva je ohranjena v originalu, preostale diplome pa se hranijo v prepisu. Zaradi pomena tega dokumentarnega gradiva bomo celotno zbirko transkribirali in objavili, da bo postala širše dostopna raziskovalcem. V objavo bomo vključili tudi plemiške diplome iz drugih fondov, vključno z NMS.

Zaradi pomena in izvirnosti raziskovalnih dosežkov se programska skupina potrjuje kot vrhunska ekspertna ekipa na področju zgodovinopisja in interdisciplinarnega preučevanja kulturne dediščine. Zato je od začetka leta 2022 prevzela osrednjo vlogo v pripravi nove stalne razstave NMS, pri kateri sodeluje tudi skupno 20 vrhunskih zgodovinarjev z Univerze v Ljubljani, Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, ARS in Inštituta za novejšo zgodovino. Postavitev bo prvič doslej predstavila sodoben, inkluziven pregled zgodovinskega razvoja slovenskega prostora od konca antike do sodobnosti. Taka razstava je osrednji deziderat slovenske muzejske stroke že več kot 50 let in bo zagotovo pomenila izjemen dosežek v smislu mednarodne promocije novega znanja in kulturne dediščine.

Pri razvoju novih analitskih metod načrtujemo intenzivnejšo uporabo novo pridobljenega spektrometra FTIR Bruker (2020) za analize organskih materialov, predvsem roževine, slonovine in kosti, ter spektroskopa µXRFHorriba (2022), ki ga bomo izkoristili predvsem za preučevanje sestave in korozijskih produktov kositrnih in srebrnih predmetov. Te raziskave ne bodo uporabne le za določanje kemijske sestave, temveč so ključne za inovacije na področju konservatorsko-restavratorskih tehnik in protokolov, kjer slovenska stroka trenutno precej zaostaja za napredno tujino. Nove možnosti nam odpira pravkar vzpostavljeno sodelovanje na področju sinhrotronskih analitskih tehnik (XANES, EXAFS, FTIR itd.), kjer v Sloveniji še nimamo utečene raziskovalne metodologije.

Ob koncu načrtovanega šestletnega programskega obdobja načrtujemo izvedbo mednarodne konference. Namen tega srečanja je po eni strani strokovni javnosti predstaviti sintezo kontinuiranega dela programske skupine, ki je tak pregled nazadnje ponudila z razstavo Preteklost pod mikroskopom leta 2017, po drugi strani pa opozoriti na pomembne metodološke novosti in spodbuditi uvajanje sodobnih analitskih tehnik. K sodelovanju bomo pritegnili tudi druge aktivne skupine in ustanove na področju preučevanja materialne kulture v Sloveniji, ob konferenci pa bomo izdali obsežno monografijo.

Programska skupina je intenzivno vpeta v diseminacijo znanja tako skozi izobraževalne dogodke in dejavnosti znotraj NMS kot tudi v širši javnosti, v okviru univerzitetnih študijskih vsebin in mentorstev ter preko angažmaja v okviru drugih raziskovalnih projektov. V celotnem šestletnem obdobju si bomo prizadevali konstantno izobraževati po enega mladega raziskovalca, v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani pa bomo še naprej redno zagotavljali mentorstvo pri diplomskem, magistrskem in doktorskem študiju.

Predmete premične kulturne dediščine, obravnavamo tako z metodami zgodovinopisja in umetnostne zgodovine kot naravoslovnimi analitskimi orodji. Muzejskih artefaktov ne dojemamo zgolj kot samozadostne eksponate, temveč jih umeščamo v širši zgodovinski okvir ob preučevanju relevantnih pisnih dokumentov in likovnih upodobitev. Z naravoslovnimi metodami preučujemo sestavo surovin in načine njihove obdelave, saj nam to lahko razkrije očesu nevidne plasti informacij o starih tehnoloških postopkih in obrtnih tehnikah, pogosto pa z njimi ugotavljamo tudi pristnost predmetov in prisotnost poznejših predelav ali restavratorskih posegov. Vse naštete plasti informacij si prizadevamo integrirati v celovito interpretacijo kulturne zgodovine oziroma predmetov materialne kulture kot izrazito večstransko izpovednih pričevalcev nekdanjega življenja, znanja, okusa in širših družbenih pojavov (Luthar idr. 2006, 521–522, 533–534).

Tak pristop je v okvirih slovenskega zgodovinopisja edinstven, mogoč le po zaslugi rednega stabilnega financiranja v okviru raziskovalnega programa. V slovensko stroko uvaja prelomne metodološke novosti. Z njimi sledimo razvoju v mednarodnem okolju, vendar ga ne zgolj posnemamo, temveč skušamo inovativne zglede iz tujine smiselno prilagoditi zakonitostim slovenskega prostora ter izpopolniti glede na specifične potrebe in izzive, tudi z uvajanjem novih ali še neuveljavljenih raziskovalnih metod oziroma naravoslovnih analitskih tehnik. Med njimi bomo uporabili predvsem neporušne metode XRF, FTIR, PIXE, optično mikroskopijo in meritve mikrotrdote, pri analizah kovinskih predmetov pa bomo ob mikroinvazivnem odvzemu vzorcev izvajali metalografijo in SEM-EDS.

Jedro programske skupine je sestavljeno iz zgodovinarjev, veščih uporabe tradicionalnih zgodovinopisnih orodij, s katerimi bomo preiskovali arhivske dokumente, relevantne za izbrane tematike. Osrednji predmet našega preučevanja pa so predmeti kulturne dediščine, ki jih obravnavamo v odnosu do sočasnih pisnih pričevanj, likovnih upodobitev in fizičnih analogij, umetnostnih slogov ter tehnoloških vidikov. Ta pristop smo v preteklih letih izpopolnili in uspešno aplicirali npr. pri pečatih kot predmetih upravnega poslovanja (Kotar 2019), kovinskih izdelkih uporabne umetnosti (Kotar idr. 2019) in orožju kot ključnemu pričevalcu vojaške zgodovine (Lazar 2021; 2022a).

Rezultate našega raziskovanja si prizadevamo deliti z najširšimi segmenti tako strokovne kot splošne javnosti, ne zgolj na ravni znanstvenih objav, temveč tudi poljudnih prispevkov in predvsem muzejskih razstav. Pri opredelitvi raziskovalnih vprašanj bomo vključevali konservatorsko-restavratorsko stroko v skrbi za dolgoročno ohranjanje kulturne dediščine.

Rezultati dela, ki ga v okviru raziskovalnega programa opravljamo vse od leta 2004, izkazujejo izjemen učinek na slovensko zgodovinopisje in muzejsko stroko. Poleg P6-0283 – dejavnega na področju arheologije in zgodnejših kronoloških obdobij – je to trenutno edini raziskovalni program, ki poteka v slovenskih muzejih. V tem smislu zagotavlja življenjsko pomembno povezavo med NMS kot dejansko najstarejšo nacionalno ustanovo, zadolženo za preučevanje zgodovine in kulturne dediščine, ter širšo strokovno skupnostjo, predvsem specialisti na področju arheometrije.

To dolgoročno sodelovanje se na več ravneh potrjuje za neprecenljivo. Po eni strani s svojim delom vzbujamo širše zanimanje za preučevanje materialne kulturne dediščine, ki je bilo v slovenskem zgodovinopisju dotlej skoraj povsem zapostavljeno, umetnostna zgodovina pa ga je obravnavala zelo selektivno. V veliki meri je prav raziskovalni program P6-0282 odločilno prispeval k postopno širši vključenosti tematik, povezanih z materialno kulturo srednjega in zgodnjega novega veka v okviru študijskih programov zgodovine. To spodbuja nadaljnje sodelovanje med NMS in  Univerzo v Ljubljani (Filozofsko fakulteto ter Naravoslovnotehniško fakulteto) in Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa ZRC SAZU, ki se bo v prihodnje še okrepilo z uspešno izvedbo skupnih projektov, od publikacij do muzejskih razstav in izobraževanja, vključno z diplomskimi in magistrskimi deli ter doktorskimi disertacijami.

Delo, opravljeno v okviru raziskovalnega programa, ključno prispeva k promoviranju NMS in predmetov v njegovih obsežnih zbirkah kot dragocenih primarnih virov, ki jih je slovensko zgodovinopisje dotlej večinoma zanemarjalo. V nekaterih primerih s svojim delom odpiramo nove raziskovalne smeri, uvajamo bolj vključujoče metodologije, ki združujejo zgodovinopisne raziskave z umetnostnozgodovinskimi ekspertizami, preučevanjem likovnih upodobitev, arheometričnih analiz in eksperimentalne arheologije (v smislu rekonstruiranja ali repliciranja zgodovinskih predmetov in obrtnih tehnik). Posebej viden preboj dosegamo na področju preučevanja orožja in oklepov, železarstva in historične metalurgije pa tudi arhivskih študij, raziskav bivalne kulture in muzejske zgodovine. Na naštetih področjih bodo rezultati dela raziskovalnega programa P6-0282 v novem šestletnem obdobju zagotovo bistveno pripomogli k napredku slovenskega zgodovinopisja in krepitvi mednarodnega strokovnega sodelovanja.

Nadalje moramo poudariti, da interdisciplinarni pristop programske skupine enako pozitivno vpliva na razvoj naravoslovja, oziroma konkretno arheometrije, v slovenskem prostoru. Naše raziskave obetajo nadaljnji razvoj arheometalurgije, ki pred tem ni imela zares uveljavljene tradicije, po zaslugi inovativne metodologije naše programske skupine pa smo na tem področju spodbudili prvo dolgoročnejše, strokovno poglobljeno sodelovanje med metalurgi in muzealci. V naslednjih letih si obetamo ključni preboj tudi pri aplikacijah sinhrotronskih analitskih metod ter spektroskopije FTIR in µXRF na področju muzejskih predmetov iz kovin in organskih materialov.