Delo v okviru bilateralnega sodelovanja bo temeljilo na topografskih in prostorskih analizah s pomočjo GIS orodij. Geografski informacijski sistemi (GIS) in z njimi povezana računalniška orodja so v arheologiji poznana že nekaj desetletij. Z novimi raziskavami, metodološkimi pristopi in napredkom v tehnologiji se njihov potencial iz leta v leto povečuje. Hkrati nastajajo nove podatkovne baze, ki dopolnjujejo že obstoječe in nam omogočajo nove in boljše načine preučevanja prostora in arheološke krajine. Pomembno vlogo pri razvoju prostorskih analiz v arheologiji je imelo lasersko snemanje površja (LiDAR). Metoda snemanja nam daje vpogled v relativno natančno obliko zemeljskega površja tudi tam, kjer je to zaraslo z gozdom. Gozdovi prekrivajo preko 60% Slovenije, zato je v slovenski arheologiji LiDAR predstavljal še večjo prelomnico. Prepoznali smo ogromno število novih arheoloških najdišč (npr. naselbin, grobišč in poti med njimi) in raznovrstnih arheoloških sledov. Ta proces še vedno poteka in z novimi metodami in orodji lahko pridobimo večjo količino podatkov boljše kvalitete.
Pri skupnem raziskovanju bomo obravnavali arheološka najdišča na območju dolenjske halštatske kulturne skupine, tj. današnja Dolenjska, Bela krajina in Posavsko hribovje z okolico. Nekatere prostorske študije za Dolenjsko so že bile opravljene, vendar obstaja še mnogo neizkoriščenega potenciala. Zanimala nas bo krajina v obdobju starejše železne dobe (8. – 4. stoletje pr. n. št.), še posebej povezave, tj. komunikacije – poti med naselbinskimi centri osrednje Dolenjske ter manjšimi, od njih oddaljenih gradišč Posavskega hribovja, za katere na podlagi arheoloških podatkov domnevamo, da so nastala v 5. in 4. st. pr. n. št. Slednja se v strokovni literaturi opisuje v povezi s fenomeni kriznega obdobja in migracij tako na območju Slovenije kot širšega srednjeevropskega prostora. Gradivo z nekaterih takšnih gradišč preseneča, saj se na spremnih grobiščih z najdbami bogatih grobnih pridatkov noše in vojaške oprave nakazuje pokopavanje zgornjega sloja halštatskega bojevniško-aristokratskega sloja. V središču naše raziskave bo preučevanje poselitvenih vzorcev obravnavanega območja in v prvi vrsti komunikacijskih sledov. Slednje je mogoče razvozlati na prikazih lidarskih podatkov (npr. fenomen ugreznjenih poti).
Delo bomo organizirali v več faz. V prvi bomo preučevali obstoječo metodologijo in vrednotili dosedanje arheološke podatke. Na podlagi nabora GIS orodij bomo v drugi fazi izbrali najboljše načine za prepoznavanje sledov v krajini in izvedli prostorske analize. V tretji fazi bomo rezultate interpretirali in jih soočili z dosedanjimi dognanji.
Pomemben del aktivnosti bilateralnega sodelovanja bo organizacija dogodkov. Izvedli bomo delavnico, ki jo bodo gostili francoski kolegi v letu 2024. Glavni namen večdnevne delavnice bo usposabljanje članov projekta in drugih raziskovalcev oziroma študentov na področju metodologije prostorske analize, digitalnega modeliranja in daljinskega zaznavanja. Naslednja aktivnost bo skupna predstavitev procesa dela in rezultatov skupnih aktivnosti. To bomo predstavili na eni od mednarodnih arheoloških konferenc, npr. EAA ali CAA leta 2024 ali 2025. Tretji dogodek načrtujemo leta 2025 v Narodnem muzeju Slovenije. Organizirali bomo panojsko razstavo in javnostim predstavili naše aktivnosti, proces dela ter rezultate. Izvedli bomo tudi predavanje namenjeno strokovni in drugi zainteresirani javnosti.
Cilj projekta je izmenjava znanj, praks in pogledov na problematiko raziskovanja železnodobne krajine v Sloveniji, osrednji Franciji in širšem srednjeevropskem prostoru, ki ga v zadnjem tisočletju pr. n. št. povezuje močno prepleten zgodovinski razvoj. Delovno skupino bilateralnega sodelovanja bodo sestavljali strokovnjaki s področja arheologije železne dobe (Laharnar, Čučković) in arheologi z dolgoletnimi izkušnjami na področju uporabe in razvoja GIS orodij (Čučković, Lozić, Štular). Spremljali jih bodo raziskovalci, ki se znotraj svojega znanstvenega dela oz. doktorskega študija prav tako ukvarjajo z arheologijo železne dobe in prostorsko arheologijo (Zupan, Dolinar, Dacko).
Namen je tudi, da s pridobljenimi podatki pripomoremo k nadaljnjim raziskavam in potencialno dolgoročnemu sodelovanju institucij. Oblikovati želimo skupne smernice za arheološko preučevanje z GIS orodji in izboljšati trenutno metodologijo. Na ta način bomo povečali potencial in kvaliteto prostorskih analiz, kar bo imelo občuten doprinos v arheološki znanosti.
Izvedene aktivnosti:
- Konferenca "Paths & Pathways: Digital modelling in landscape archaeology",
- Delavnica o modeliranju mobilnosti ter analizi vidnosti v geografskih informacijskih sistemih (GIS),
- Predavanje "The Dolenjska group as an integral part of the southeastern Hallstatt culture: Overview and Outline", namenjena francoskim arheologom in študentom arheologije.
|