SI
Show menu

Predmeti in krajine. Strukturiranost notranjskih železnodobnih skupnosti

Viri financiranja: Projekt (so)financira Javna Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije z 2412 letnimi urami cenovnega razreda D za obdobje 3 let. Pričetek (so)financiranja je 1. 5. 2017.
Trajanje: 01. 05. 2017 - 30. 04. 2020
Šifra projekta: J6 – 8251
Sodelujoče ustanove: ZRC SAZU, Fakulteta za matematiko in fiziko UL

O projektu

Zanima nas strukturiranost železnodobne družbe, kot se kaže v drobni materialni kulturi na eni in v oblikovanju krajine na drugi strani. Drobna materialna kultura oz. arheološke najdbe so kronološko občutljive in omogočajo vpogled v družbo in duhovni svet. Vendar je ta pogled posreden, najpogosteje preko grobišč, tj. preko sveta mrtvih. Sledovi človeškega preoblikovanja krajine odsevajo vsakdan skupnosti in svet živih, a jih je težko datirati. Ključna je povezava obeh. Dosedanje raziskave železne dobe niso presegle različnih pojavnih oblik med spremembami dolgega trajanja v pokrajini in časovno dinamiko sprememb v svetu mrtvih. Deloma je to odraz narave pomanjkanja dobrih prostorskih podatkov. Razpoložljivost lidarskih podatkov visoke ločljivosti pa nam je omogočila doslej nesluteno natančen vpogled v preteklo krajino. Metoda njihove arheološke interpretacije je v zadnjem desetletju dozorela.

Izhajamo iz dveh virov podatkov. Prvi vir je arheološka interpretacija lidarskih posnetkov, dopolnjena s preverjanjem na terenu. Drugi vir so tipokronološke in arheometrične analize drobnih arheoloških najdb iz utrjenih naselbin.
Kot študijsko območje smo izbrali območje Pivke, Knežaka in Ilirske Bistrice, kjer smo z analizo lidarskih podatkov prepoznali sledove pozno prazgodovinske in antične krajine s prek 2000 arheološkimi znaki. Večino arheoloških znakov razumemo kot sledove iz železne in rimske dobe. Povezava s sočasnimi gradišči oziroma vpetost teh struktur v gradiščno krajino je dokazljiva s horizontalno stratigrafijo. Datacijo v železno dobo nakazujejo odlomki keramike na površini ali v bližini struktur. Interpretacija lidarskih podatkov je poleg (natančnih) načrtov gradišč pokazala ostanke presenetljivo dobro ohranjene fosilne krajine: linearne groblje, polja grobelj, škatlasta polja, ograde in ograjene poti. Tovrstni ostanki so sled organizirane uporabe krajine in intenzivne rabe tal.

Edinstven spomenik, brez primerjave v širšem srednjeevropskem prostoru, so ostanki linearnih mejnih zidov, ki so označevali meje teritorijev posameznih skupnosti. Mejni zidovi so fizični dokaz teritorialne organiziranosti železnodobnih skupnosti Notranjske in Krasa.

Na drugi strani razpolagamo z velikim številom drobnih arheoloških najdb z gradišč, ki jih je mogoče vsebinsko neposredno povezati z razmejitveno organiziranim prostorom. Menimo, da so to v prvi vrsti železnodobni depoji mešane sestave in posamezne najdbe odlomkov bronastih uhatih sekir ter odlomkov raznovrstnih bronastih ingotov z gradišč. Gre za močno razlomljene bronaste predmete, med katerimi prevladujejo odlomki uhatih sekir, ploščatih in paličastih ingotov. Zadnje raziskave tovrstnih depojev nakazujejo njihovo datacijo v 6. st. pr. n. š., čeprav so prisotni tudi precej starejši predmeti. Močno obrabljene odlomljene površine dokazujejo, da so bili odlomki dolgo v obtoku, preden so bili odloženi v depo. Zdi se, da je tak način deponiranja povezan z apeninskimi (natančneje  etruščanskimi) vplivi v zahodni in osrednji Sloveniji med 8. in 6. st. pr.n.št.

Ključna predpostavka je, da je bila velika prostorska razširjenost  teh predmetov povezana z njihovo izmenjalno oz. predmonetarno namembnostjo. Izmenjava dobrin, ki je potekala najmanj na nivoju družbenih elit, je za železno dobo pokazana. Pogostost in številčnost razdrobljenih bronastih predmetov (največkrat uhatih sekir in ingotov) na notranjskih gradiščih različnih rangov nakazuje obstoj predmonetarnega sistema, ki je bil kompleksnejši od izmenjave med elitami.

Projektna skupina

Faze projekta

Faza I (1. leto)

  • procesiranje lidarskih podatkov (klasifikacija oblaka točk, interpoliranje digitalnega modela reliefa, vizualizacija),
  • arheološka interpretacija lidarskih podatkov z izdelavo kataloga arheoloških znakov,
  • preverjanje izbranih lokacij na terenu z nedestruktivnimi metodami,
  • izbor in pregled najdb iz depojev Gradišče nad Gornjo Košano, Stari grad nad Hruševjem ter z ostalih notranjskih najdišč,
  • priprava in pisanje kataloga najdb, risanje in fotografiranje izbranih najdb,
  • izvedba PIXE analiz na izbranih predmetih,
  • študij gradiva in primerjalna analiza najdb.

Faza II (2. leto)

  • izbor območij z velikim arheološkim potencialom,
  • poglobljena interpretacija arheoloških znakov na izbranih območjih,
  • izvedba morebitnih geofizikalnih raziskav (po potrebi),
  • preverjanje izbranih arheoloških znakov z neinvazivnimi in invazivnimi metodami (sondiranje),
  • analiza rezultatov sondiranj,
  • obdelava in analiza živalskih ostankov,
  • obdelava in analiza rastlinskih ostankov,
  • ovrednotenje rezultatov PIXE analiz in njihova primerjava z obstoječimi bronastimi legurami (sinhrona in diahrona analiza),
  • priprava in izvedba nastopa s predstavitvijo preliminarnih rezultatov na mednarodni konferenci.

Faza III (3. leto)

  • analiza rezultatov sondiranj,
  • izdelava prostorske podatkovne zbirke dokumentiranih arheoloških znakov,
  • prenos podatkov v spletno zbirko ARKAS,
  • pisanje končnih prispevkov za objavo,
  • izvedba poljudnoznanstvenih predavanj na projektno temo.

Rezultati in objave

 

 

Prijavite se na e-novice