Raziskovalni program Premična kulturna dediščina: arheološke in arheometrične raziskave

Viri financiranja: Javna Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (2394 ur, cenovna kategorija C)

Trajanje: 01. 01. 2004 - 31. 12. 2008, 01. 01. 2009 - 31. 12. 2014, 01. 01. 2015 - 31. 12. 2020

Sodelujoče ustanove: Inštitut Jožef Stefan

Programska skupina

Helena Bras Kernel (teh. sodelavka)
Janka Istenič (vodja)
Špela Karo
Timotej Knific
Peter Kos
Boštjan Laharnar
Eva Menart
Daša Pavlovič
Toni Petrovič
Žiga Šmit
Vesna Tratnik (mlada raziskovalka)
Matija Turk
Peter Turk

O programu

Raziskovalni program zajema temeljno obravnavo arheoloških najdb in najdišč z območja Slovenije, na področju numizmatike tudi iz Hrvaške, od starejše kamnite dobe do vključno zgodnjega srednjega veka. Poudarek je na proučevanju premične arheološke dediščine, vendar se vsebine na to ne omejujejo in vključujejo tudi terenske, predvsem nedestruktivne raziskave arheoloških najdišč. Dosedanje izvajanje našega medinstitucionalnega raziskovalnega programa, ki deluje od leta 2004, je pokazalo, da premišljena in iz zastavljenega raziskovalnega problema izhajajoča uporaba naravoslovnih metod pri proučevanju premične arheološke dediščine privede do relevantnih novih znanstvenih spoznanj. Zato bomo tudi v prihodnje poleg tradicionalnih arheoloških metod v raziskave vključevali naravoslovne metode. Čim širši pristop k proučevanju predmetov arheološke premične dediščine je namreč pomemben za njeno kar se da vsestransko razumevanje in interpretacijo. To je tudi predpogoj za kakovostno konserviranje ali restavriranje predmetov in njihovo predstavitev, skupaj z izsledki proučevanja, najširši javnosti.

Raziskovalni poudarki v obdobju 2015–2020

depojske najdbe 13.–6. stoletje pr. Kr.
kultna mesta železne in rimske dobe
keltsko kovanje denarja na območju Slovenije in Hrvaške
Notranjska na prehodu iz pozne prazgodovine v rimsko dobo
orožje in druga rimska vojaška oprema (arheometrične in druge raziskave)
arheometrične raziskave (PIXE, PIGE) prazgodovinskega in zgodnjesrednjeveškega stekla
poznoantično in zgodnjesrednjeveško najdišče Gradišče nad Bašljem

Fibula skupine Alezija med ugotavljanjem elementne sestave s tehniko protonsko vzbujene rentgenske spektrometrije (PIXE; proton induced X-ray emission spectrometry). Naše arheometrične raziskave fibul iz 1. stoletja pr. Kr. so bile ključen korak pri raziskavah začetkov uporabe medenine (zlitine bakra in cinka) v Evropi. Pokazale so namreč, da so to zlitino prvi začeli uporabljati Rimljani okrog leta 60 pr. Kr. (Fotografija: Žiga Šmit)

Rimska čelada in rimski meč v nožnici. Označena so mesta, na katerih smo elementno sestavo ugotavljali s tehniko PIXE, ki smo jo izbrali za opredeljevanje kovin in zlitin v rimski vojaški opremi. Tehnika PIXE je minimalno destruktivna, ne zahteva odvzemanja vzorcev, je primerna za analizo kovinskih površinskih prevlek in emajlov ter omogoča merjenje velikih predmetov, obenem pa prinaša razmeroma natančne rezultate. Raziskave kažejo, da je bila uporaba materialov pri izdelavi rimske vojaške opreme (ob koncu 1. st. pr. Kr. in na začetku 1. st. po Kr.) zelo standardizirana. (Fotografija: Sonja Perovšek)

Izbrani predmeti iz najdišča na Bledu (13.–12. st. pr. Kr.). V depoju so zastopani bronasti predmeti, značilni za najstarejše depoje mešane sestave pozne bronaste dobe: orožje (plavutaste sekire, bodala, sulične osti), orodje (srpi, dleta in šila), deli noše (spenjalne igle, zapestnica). Zraven sta bila odkrita tudi našivka iz tanke zlate pločevine, najstarejša zlata predmeta z ozemlja Slovenije. Njuna elementarna sestava, izmerjena s tehniko PIXE, je podobna kot pri bronastodobnih zlatih predmetih z območja Alp, njuna oblika pa je sorodna našivkom v ženskih grobovih zgornjega Porenja ter v depojih zgornjega in srednjega Podonavja. (Fotografija: Tomaž Lauko)