SI
Muzej skozi zgodovino
12. 1. 2021 do 12. 12. 2021

Muzej skozi zgodovino

Prvi del: Najstarejše pridobitve Deželnega muzeja za Kranjsko

12. januar–12. december 2021, Muzejska

Drugi del: Izpis iz knjig vtisov 1837–2019

21. junij–12. december 2021, Muzejska

Tretji del: Zaposleni v Deželnem muzeju v Ljubljani, Narodnem muzeju in Narodnem muzeju Slovenije (1822–2021)

21. junij–12. december 2021, Muzejska

Prva stran pisma »Domoljubnim prijateljem znanosti« Jožefa Kamila Schmidburga (Narodni muzej Slovenije, foto Tomaž Lauko)

Najstarejše pridobitve Deželnega muzeja za Kranjsko

V znamenitem pismu Domoljubnim prijateljem znanosti je Jožef Kamilo Schmidburg, guverner in predsednik deželnih stanov dežele Kranjske, 15. februarja 1823 zapisal: 

»Naš domovinski muzej naj bi zajel zlasti vse s področij nacionalnega slovstva in narodne ustvarjalnosti. Prav tako naj združi vse, kar sta v domovini ustvarili narava ali človeška pridnost. Shrani naj vse spomine na usodo dežele in na zasluge njenih prebivalcev.«

Kratek in sežet prikaz pridobitev kaže, da so se področja, ki še danes zaznamujejo delokroge Narodnega muzeja Slovenije, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Slovenskega etnografskega muzeja, izoblikovala že v prvih letih njegovega delovanja. Zbirke so kustosi, bibliotekarji, pedagogi in konservatorji-restavratorji v desetletjih dopolnjevali in izpopolnjevali, preučevali in predstavljali javnosti na temeljih, ki so jih pred dvestotimi leti postavili prvi slovenski muzealci. Danes predstavljajo mozaik delovanja sodobnih nacionalnih muzejev.


Arheologija

  • Hišasta žara iz rdečerjave keramike, v. 31,9 cm, Drnovo, nakup (?) od Valentina Patzarja, leta 1823.
  • Koščena preslica, d. 19,5 cm, najdišče: Ljubljana, vrt gostilne Novi svet, leta 1824.

Numizmatika

  • Med ustanovne zbirke muzeja, kot je to posebej poudaril grof Hohenwart v govoru ob odprtju licejske stavbe leta 1831, pa je sodila tudi Repežičeva numizmatična zbirka. Jože Repežič je v muzeju skrbel za numizmatično zbirko in določeval novce za objavo. Muzeju je podaril prek 2.000 novcev; med njimi je bilo tudi 367 rimskih republikanskih srebrnikov, ti tvorijo jedro te zbirke, ki se je v glavnem neokrnjena ohranila do danes.

Zgodovina

  • Pečatnik ljubljanskega meščana Wolfganga Wiserja iz leta 1492, najden na današnji Čopovi ulici v Ljubljani. Daroval ljubljanski župan Janez Nepomuk Hradeczky, novembra 1822.
  • Vzorec kose. Daroval: Joseph pl. Dietrich, 1. 5. 1821/1826.
  • Tlakovec iz špitalske cerkve v Krškem, dat. 1518. Darovala: Cecilja Lichtenberg, leta 1823.

Uporabna umetnost

  • Garnitura za sadje in žganje iz brušenega stekla, češke steklarne, začetek 19. stoletja. Daroval Jožef Marija Schemerl pl. Leytenbach (?), leta 1825.

Umetnost

  • Antonija Makovic (Antoinette Makovitz), Kapucinski samostan v Ljubljani, akvarel, 1806 (?). Daroval Janez Evangelist Bučar, leta 1824.

Knjižnica

  • Janez Ludvik Schönleben, Carniolia antiqua et nova, 1680–1681. Pridobljeno leta 1823.

Etnologija (Slovenski etnografski muzej)

  • Mokasini severnoameriških ljudstev iz Baragove zbirke. Pridobljeno leta 1837.

Naravoslovje (Prirodoslovni muzej Slovenije)

  • Kameno jedro hišice amonita, odkrito v Dolini Triglavskih jezer. Pridobljeno leta 1821.
  • Prerez hišice jurskega glavonožca, odkrito v Triglavskem pogorju, nad Bohinjskim jezerom. Pridobljeno leta 1821.
  • Aragonit, Železna Kapla, Avstrija, Zoisova zbirka mineralov. Pridobljeno leta 1821.
  • Morski polž prstasti škorpijon (Lambis chiragra). Iz Hohenwartove zbirke konhilij, leta 1831.
  • Drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii), prva opisana jamska žival na svetu. Ferdinand Jožef Schmidt, leta 1831.
  • Vzorci domačih vrst lesa iz zbirke pl. Pinterja. Pridobljeno leta 1831.

Razstavo smo pripravili v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije in Slovenskim etnografskim muzejem.

Galerija

Posnetek odprtja s predstavitvijo najstarejših pridobitev Deželnega muzeja za Kranjsko

Avtorji: Helena Bras Kernel, Blaženka First, dr. Mateja Kos, dr. Jernej Kotar, dr. Alenka Miškec, Gašper Oitzl, Barbara Rogač (vsi Narodni muzej Slovenije), dr. Miha Jeršek, dr. Tomi Trilar (oba Prirodoslovni muzej Slovenije), dr. Marko Frelih (Slovenski etnografski muzej)

Koordinatorici: dr. Mateja Kos, dr. Alenka Miškec

Avla in hodnik Narodnega muzeja Slovenije, 12. 1. 2021–31. 10. 2021

Pri pripravi razstave so sodelovali: Polona Bitenc, Matej Hreščak, Petra Grom, Grega Gutman, Špela Kojc, Darija Mavrič Čeh, Mojca Mikolič, Urša Pajk, Anteja Tomašič, Miro Vute, Zora Žbontar (vsi Narodni muzej Slovenije) in Polona Sketelj (Slovenski etnografski muzej)

Odnosi z javnostmi: Petra Grom, Grega Gutman

Oblikovanje: Barbara Bogataj Kokalj, Ariana Furlan Prijon

Prireditve

Odprtje razstave
Torek, 12. januarja 2021, ob 12. uri, na spletu

Praznovanje 200-letnice muzeja

Z odprtjem prvega dela razstave Muzej skozi zgodovino slavnostno vstopamo v jubilejno leto 200-letnice delovanja muzeja. Zamisel za osnovanje nacionalnega muzeja sega v daljno preteklost, saj so prve idejne korake naredili že baron Žiga Zois pl. Edelstein in njegov sloviti krog razsvetljencev. Neposreden povod pa so leta 1821 dali udeleženci znamenitega ljubljanskega kongresa, saj so na srečanju izpostavili dejstvo, da dežela Kranjska nima svojega muzeja. Predlog so podali deželnim stanovom, ki so 15. oktobra 1821 sprejeli odločitev za ustanovitev domovinskega muzeja.
 

 

Prijavite se na e-novice