V vitrini meseca so predstavljene ilustracije Jureta Engelsbergerja, ki so nastale za dokumentarno slikanico Vitez med piramidami. Anton Lavrin – naš prvi raziskovalec starega Egipta (Narodni muzej Slovenije, 2022).

Skozi ilustracije izvemo življenjsko zgodbo avstrijskega generalnega konzula v Egiptu Antona Lavrina (1789–1869), o njegovi zbirateljski dejavnosti in o tem, kako je v domovino pošiljal staroegipčanske predmete. Lavrin, rojak iz Vipave, je bil v Prešernovem času avstrijski diplomat v Egiptu. Postal je priznan zbiratelj egipčanskih starin in eden prvih raziskovalcev starodavne civilizacije ob Nilu. Prizadeval si je, da bi tudi rojaki na Kranjskem imeli staroegipčanske spomenike in se tako seznanili s takrat skrivnostno deželo piramid in faraonov. 

Njemu se lahko zahvalimo, da imamo na Slovenskem pravo egipčansko mumijo (ki jo hrani Narodni muzej Slovenije) ter dve izjemni redkosti – staroegipčanska sarkofaga na vipavskem pokopališču. Položaj konzula mu je namreč po eni strani olajšal dostop do najdišč, po drugi strani pa so ga službene dolžnosti zadrževale, da ni posvetil več časa izkopavanjem. Tako se je povezal s cenjenim trgovcem s starinami Jusufom Massaro. Staroegipčanske spomenike je zbral v svoji vili v Aleksandriji. Veliko starin iz svoje zbirke je poslal na Dunaj za cesarske zbirke, večji del pa jih je prodal nadvojvodi Ferdinandu Maksimilijanu za opremo dvorca Miramar pri Trstu. Tudi tedanjemu Kranjskemu deželnemu muzeju v Ljubljani (danes Narodni muzej Slovenije) je poslal več staroegipčanskih predmetov, med njimi leta 1846 leseno krsto z mumijo egipčanskega svečenika A-keswy-te. Objavil je tudi dve poročili o svojih arheoloških dejavnostih v Egiptu, postal je član arheoloških institutov v Rimu in Atenah ter častni član Muzejskega društva v Ljubljani. V rodno Vipavo je poslal dva staroegipčanska sarkofaga, ki so ju odkrili v grobnicah dvorjanov ob vznožju Kefrenove piramide v Gizi in sta iz časa okoli leta 2450 pr. Kr. V sarkofagih, ki danes stojita na vipavskem pokopališču, so shranjeni prekopani posmrtni ostanki njegovih staršev Jerneja in Jožefe ter mladoletnega sina Alberta Aleksandra. 

Lavrina so leta 1849 odpoklicali iz Egipta in premestili v Bukarešto. Leta 1854 je postal ministrski svetnik na Dunaju, kjer je ostal vse do upokojitve leta 1858. Zaradi slabega zdravja se je preselil v Milano; tam je leta 1869 umrl in bil pokopan.