Razstava ustvarjanja s keramiko in
lesom, dveh prvinskih materialov, ki sta zaznamovala človekovo pot od
pradavnine do danes, je prva razstava iz cikla Muzej smo ljudje. V tem okviru želimo v prihodnjih letih
predstaviti tiste naše sodelavce, ki so uveljavljeni umetniki. Igor Ravbar se
ponaša z bogatim opusom del na papirju in z obširno bibliografijo razstav.
Interakcije med glino in lesom,
odtisi enega v drugem, ter izpeljave vizualnih poudarkov iz enega v drugega so
vodilna nit umetnikovega preučevanja soodvisnosti obeh. Naslov Vtisi lahko interpretiramo kot njegovo
hipno srečanje z lastnostmi in strukturo obeh materialov, po drugi strani pa so
vtisi, vtiskovanje, ročno oblikovanje in grajenje tudi tehnike, s pomočjo katerih
je ustvaril razstavljene artefakte.
Keramični artefakti Igorja Ravbarja
spominjajo na izčiščeno estetiko japonske keramike, ki jo predvsem zaznamuje značilnost,
ki bi jo najlažje označili kot neke vrste preprostost, že kar prvinskost. To
lastnost bi lahko opisali kot pristen odnos do keramike, tak, kot si lahko
zamišljamo, da so ga imeli lončarji v
prazgodovini. Zato so znali izkoristili lastnosti materiala, kot so barva,
tekstura, trdost gline, nečistost pigmentov in viskoznost glazure, tako da so
izdelki spregovorili sami zase, brez dodatne dekoracije. Japonski keramiki so verjeli,
da ima vsak material vrojeno zmožnost, razviti se v ustrezno obliko, naloga keramika
pa je, prepričati to zmožnost, da se pojavi. Enak način koncipiranja
umetniškega ustvarjanja najdemo tudi pri ikoničnih primerkih skandinavskega
oblikovanja.
Prav to kal, ki jo lahko razumemo
kot zmožnost rasti in razvoja, ki jo v sebi nosita tako glina kot les, je
umetnik znal izvabiti iz obeh snovi. Obenem ju je zoperstavil kot strukturi, ki
sta popolnoma različni, po drugi strani pa tesno povezani ena z drugo, pravzaprav
sta odtis ene v drugi.
Na razstavi so dela razdeljena v
štiri sklope. Prvi, Kocka, združuje dve
osnovni formi, namreč kocko (les) in stožec (keramika), ki ju združuje enak
ornament, ki je somerno izrezan oziroma vstavljen na obeh sestavnih delih
celote ter tako označuje zlaganje (ali morda vtiskovanje) enega dela v drugega,
izpostavlja pa tudi zelo podobno teksturo površine obeh. Drugi sklop, Hlod, je neke vrste reminiscenca na
tradicionalno skandinavsko oblikovanje stekla in keramike v lesenih kalupih, ki
odtisnejo vzorec drevesnega lubja. Tudi tu sta oba dela v vlogi pozitiva in
negativa in se zlagata v celoto obeh. Tretji sklop, Vtis, je v resnici vtis ene oble oblike v konkavno površino druge.
Zadnji sklop, 49, pa sestavljajo
vzhodnjaške skodelice za čaj različnih, a iz skupne osnove izhajajočih oblik, s
posebej poudarjeno grafično dekoracijo.
Razstavljena dela Igorja Ravbarja
odlikujeta predvsem izredno precizen občutek za snov in zmožnost, poudariti komplementarne
lastnosti obeh uporabljenih materialov, tako lesa kot keramike in s tem
prvinskost umetniškega ustvarjanja z arhetipskimi snovmi, kar je gotovo
pomemben prispevek k sodobnemu umetniškemu izrazu.
/Mateja Kos/
Dela na razstavi so razdeljena v štiri sklope: