Razstava ustvarjanja v keramiki in
lesu, dveh prvinskih materialih, ki sta zaznamovala človekovo pot od pradavnine
do danes, je prva razstava iz cikla Muzej smo ljudje. V tem okviru
želimo v prihodnjih letih predstaviti tiste naše sodelavce, ki so uveljavljeni
umetniki. Igor Ravbar se ponaša z bogatim opusom del na papirju in z obširno
bibliografijo razstav.
Interakcije med glino in lesom,
odtisi enega v drugem, izpeljave vizualnih poudarkov iz enega v drugega so
vodilna nit umetnikovega preučevanja soodvisnosti obeh. Naslov Vtisi lahko interpretiramo kot njegovo hipno srečanje z lastnostmi in strukturo obeh
materialov. Po drugi strani pa so vtisi, vtiskovanje, ročno oblikovanje,
grajenje tudi tehnika, s pomočjo katere je ustvaril razstavljene artefakte.
Keramični artefakti Igorja Ravbarja
spominjajo na izčiščeno estetiko japonske keramike, ki jo predvsem zaznamuje značilnost,
ki bi jo lahko označili kot neke vrste preprostost, že kar prvinskost. To
lastnost bi lahko opisali kot pristen odnos do keramike, tak, kot si lahko
zamišljamo, da ga je imel lončar v prazgodovini. Zato so keramiki znali
izkoristiti lastnosti materiala, kot so barva, tekstura, trdost gline,
nečistost pigmentov in viskoznost glazure, da so izdelki spregovorili sami zase,
brez dodatne dekoracije. Japonski keramiki so verjeli, da ima vsak material
vrojeno zmožnost razviti se v ustrezno obliko, naloga keramika pa je prepričati
to zmožnost, da se pojavi.
Prav to kal, ki jo lahko razumemo
kot zmožnost rasti in razvoja, ki jo v sebi nosita tako glina kot les, je
umetnik znal izvabiti iz obeh snovi. Obenem ju je zoperstavil kot strukturi,
povezani eno z drugo, kot odtis ene v drugi. Razstavljena dela Igorja Ravbarja
odlikuje predvsem izredno natančen občutek za snov in zmožnost poudariti komplementarne
lastnosti obeh uporabljenih materialov, tako lesa kot keramike.
/Mateja Kos/
Dela na razstavi so razdeljena v štiri sklope: