Kakšno je bilo vsakdanje življenje v
srednjeveškem trgu Gutenwerdu? Kakšna je bila usoda naselbine, potem ko so jo leta 1473 napadli Turki? Kako so jo po 500 letih odkrili
arheologi in kaj vse so tam izkopali?
Srednjeveški trg Gutenwerd (danes Otok pri Dobravi v občini Šentjernej) je bil povezan z bavarsko
škofijo Freising. Na razstavi je predstavljen v okviru srednjeveške pokrajine ob Krki in
dežele Kranjske, pa tudi v mejnem prostoru med nemškim cesarstvom in ogrsko državo,
kamor so pogosto vpadali osmanski Turki. Raznovrstne arheološke najdbe,
zgodovinske dokumente in upodobitve iz sočasnih likovnih virov dopolnjujejo replike predmetov, rekonstrukcije obrtnih delavnic lončarja, kovača, usnjarja
in peka ter dveh tržnih stojnic. Na ogled so tudi video posnetki
o nekdanjih obrtnih dejavnostih in kratka filmska zgodba o Gutenwerdu.
Dr. Tomaž Nabergoj, vodja projekta: »Čeprav
so arheološke najdbe z Otoka pri Dobravi večinoma res odlomki ali deli
predmetov, navadno povsem vsakdanjih in izdelanih iz manj dragocenih snovi, pa
dokumentirajo zelo raznovrstno podobo življenja v srednjeveškem Gutenwerdu.
Govorijo o vsakdanjih opravilih ljudi, npr. ostanki kamnitih ročnih mlinov
(žrmelj) o mletju žita, brusni kamni o brušenju nožev, šil ali škarij,
preproste glinene lojenke o osvetljevanju prostorov, železne podkve o uporabi
konj (in tudi volov) za ježo oziroma vleko. Nekateri predmeti označujejo
bivalni standard ljudi, posebej keramične pečnice kot deli peči (vsaka hiša jih ni premogla) ali črepinje namiznega steklenega posodja, gotovo uvoženega in že
zato dragocenega. Spet drugi pričajo o razvedrilu v prostem času, npr. koščen
igralni žeton, ali o otroški igri, posebej glinena konjička, značilna za
srednjeevropski prostor. O glasbi lahko nekaj sklepamo po primerku železnih
drumlic, preprostega instrumenta, a z bogato kulturno zgodovino. Ohranili so se tudi raznovrstno obrtno
in poljedelsko orodje, konjska in konjeniška oprema, nekaj orožja, drobni
predmeti oblačilne kulture, različni okovi, ključi, noži in žeblji, veliko
žebljev. Največ pa je preprostega kuhinjskega in namiznega lončenega posodja:
ohranilo se je okoli 10.000 odlomkov posodja, a hkrati le kakšnih deset
celih posod.«
Prve raziskave Gutenwerda segajo v šestdeseta leta 20. stoletja
Leta 1967 je ekipa Narodnega
muzeja pod vodstvom dr. Vinka Šribarja začela z arheološkimi izkopavanji
najdišča Otok pri Dobravi, ki so se nadaljevala še v osemdeseta leta 20. stoletja.
Pred tremi leti je Gutenwerd za stroko postal znova zelo aktualen. Razstava tako
sooča stara in nova spoznanja o trški naselbini Gutenwerd. Izkopavanja na Otoku v občini
Šentjernej so bila prelomna na področju srednjeveške arheologije, saj so bila
do tedaj v domeni arheologije le obdobja do 11. stoletja; z obdobji, ko so na
voljo pisni viri, so se ukvarjali zgodovinarji. Dr. Šribar in njegova stanovska
kolegica dr. Vida Stare sta opravila pionirsko delo v arheologiji mlajših
obdobij. Dr. Šribar je kot tehnično izobražen
in inovativen človek ob izkopavanjih Gutenwerda načrtoval in uporabil več novih
naprav oziroma pripomočkov za izkopavanje in dokumentiranje arheološkega terena.
Eden od teh je bil, denimo, pantograf za hitrejše in
natančnejše risanje terenskih risb. Pomemben je predvsem njegov fotografski
stativ za ortogonalno fotografiranje izkopanih površin z višine, od prvotnega
žičnega in naslednjega T-stativa, uporabljenih na Otoku pri Dobravi, do t. i.
A-stativa. To napravo za fotografiranje z višine 6 in celo 9 m je skupaj še z
nekaterimi arheološkimi kolegi in drugimi strokovnjaki razvil v osemdesetih letih 20.
stoletja in je bila v uporabi na vrsti arheoloških terenov v Sloveniji še v
začetku tega tisočletja. Razvijal je tudi postopke uporabe t. i. industrijske
kamere za sprotno snemanje in dokumentiranje izkopavanj, za kar je kot pravi
terenski fotolaboratorij uporabil počitniško prikolico, sicer darilo podjetja
IMV iz Novega mesta. V tem pogledu je bil pred svojim časom. Ko bi takrat le
imel sodobno tehnologijo, kakršno arheologi uporabljajo danes, od elektronskih
geodetskih instrumentov, kot so totalna postaja ali GPS, droni ..., še doda dr. Nabergoj.
Spoznajte zgodbo o nekdanjem Gutenwerdu in o tem, kako so takrat ljudje živeli!