Letos obeležujemo 150. obletnico svetovne razstave na Dunaju leta 1873, ki je bila prva v nemško govorečem svetu. Namenjena je bil predstavitvi obnovljene samozavesti Avstrije po izgubljenih vojnah proti Piemontu/Franciji (1859) in Prusiji (1866). Cesar Franc Jožef I. (1830–1916) jo je pripravil, takoj ko se je leta 1867 vrnil s svetovne razstave v Parizu, da bi obeležil svojo 25-letnico vladavine in pokazal obraz svetovljanske avstro-ogrske monarhije, odprte mednarodni trgovini.

Josef Schwegel je bil v sklopu dunajske svetovne razstave odgovoren za t. i. Orientalni paviljon. Kot izjemen poznavalec Orienta je s svojimi izkušnjami, položajem in pogajalskimi spretnostmi dosegel, da je prav dunajska svetovna razstava poskrbela za nov pogled na Osmanski imperij, celoten Bližnji vzhod in Azijo. Habsburška prestolnica Dunaj se mu je s svojo geografsko lego zdela idealna za uresničitev njegove vizije. Posebej pomemben je Schweglov prispevek po koncu razstave, saj je urad, ki je bil ustanovljen za potrebe svetovne razstave, nadaljeval svoje delo in tako utrjeval avstrijske politično-ekonomske interese na Bližnjem vzhodu in dlje. Iz tega urada se je razvil Orientalni muzej na Dunaju, katerega končni cilj je bil, da bi muzej postal največji in najpomembnejši center za orientalski študij, ki bi poskrbel za širjenje znanja in kulture o Bližnjem in Daljnem vzhodu.