SI
Sedem žutih zlatihDenar v vsakdanjem in prazničnem življenju
7. 12. 2023 do 17. 1. 2023

Sedem žutih zlatih

Denar v vsakdanjem in prazničnem življenju

Na ogled od 7. decembra 2023 do 17. januarja 2024, Mala galerija Banke Slovenije, Slovenska cesta 35, Ljubljana

Na kovancu je dobro vidna repa, povzeta po grbu naročnika kovanca
Repar (Batzen), 1510, nadškofija Salzburg, Leonhard von Keutschach (1495–1519), srebro (hrani Narodni muzej Slovenije)
Lepo ohranjena barvno poslikana panjska končnica: prvi krojač vodi kozla, drugi krojač na kozlu sedi in mu dviga rep, tretji hodi za kozlom in v klobuk lovi zlatnike, ki padajo iz kozlove zadnjice.
Panjska končnica: Krojači in kozel, ki serje zlatnike (fotografija: Marko Habič, hrani Slovenski etnografski muzej)

V ljudskem izročilu, šegah in navadah, oblačilni kulturi in ljudski likovni umetnosti pa tudi v ljudskem poimenovanju denarja in popularni kulturi, kar vse je naša kulturna dediščina, lahko uzremo ne samo zgodovino denarja, temveč tudi zgodovino slovenskih dežel in njenih prebivalcev.

Razstava Sedem žutih zlatih raziskuje, odraža in oživlja vlogo denarja v ljudskem izročilu našega geografskega in kulturnega območja. Proučuje bogastvo mnogoterih pomenov in pojavov denarja, bodisi snovnih ali nesnovnih, neposrednih ali prenesenih. 

Slovensko ljudsko izročilo, ki vključuje pesmi, pripovedi, bajke, legende, réke, pregovore, izštevanke, je pravo bogastvo informacij o socialnih, ekonomskih, psiholoških ter ožje kulturnih lastnostih in posebnostih našega življenja. Vsepovsod je na ta ali oni način omenjen tudi denar. Izročilo nam pomaga razumeti, kako so ljudje v vsakdanjem življenju v naših krajih nekoč poimenovali denar. Poleg uradnih poimenovanj, kot so dukat, tolar, goldinar, krajcar, so uporabljali tudi bolj pristna in slikovita imena, ki so jim olajšala prepoznavanje različnih vrst denarja. Lahko so jih preprosto poimenovali po barvi. Bleščeči zlatniki so bili tako »žuti« zlati, zlati rumeni, zlataki, rumenjaki ali pa svetli srebrniki kar beliči. Lahko so jih poimenovali po številkah, ki so jih imeli kovanci za oznako vrednosti, kot na primer dvojača, trojača, petica, zeksar, šestica, cvanc'garca, dvajsetica. Lahko pa po raznih podobah, na primer šmarna petica je dobila ime po podobi Matere božje, repar po repi v grbu salzburškega nadškofa slovenskega rodu in podobno.

Avtorji razstave: Špela Goltes, Bogdana Herman, Alenka Miškec, Katarina Nahtigal, Vladimir Vidmar
Produkcija: Banka Slovenije
Koproducenti: Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Numizmatično društvo Slovenije

Prireditve ob razstavi

  • Četrtek, 11. januarja 2024, ob 18. uri: Vodeni ogled razstave. Vodijo avtorice dr. Alenka Miškec (Narodni muzej Slovenije), Katarina Nahtigal (Slovenski etnografski muzej) in Bogdana Herman.

  • Četrtek, 28. decembra 2023, ob 17. uri: Koncert slovenskih ljudskih pesmi. Izvaja Bogdana Herman.

  • Četrtek, 21. decembra 2023, ob 17. uri: Slovenske ljudske pravljice za otroke. Pripoveduje kustosinja in muzejska pedagoginja Katarina Nahtigal, Slovenski etnografski muzej.
  • Četrtek, 7. decembra 2023, ob 19.30: Odprtje razstave. Na odprtju nas bodo nagovorili guverner Banke Slovenije mag. Boštjan Vasle ter direktorici Narodnega muzeja Slovenije in Slovenskega etnografskega muzeja, ddr. Mateja Kos in Natalija Polenec.
Muzejski abonma

Daša Pavlovič: Komuniciranje s podobami v zgodnjem srednjem veku

 

 

Prijavite se na e-novice