Mesec
maj … Cvetoč, topel, lep, lahkoten. Ptičje petje, posedanje na klopci v parku,
sobotni izleti, načrtovanje poletnih počitnic in nove ljubezni. Z vsem tem
lahko povezujemo mesec maj, mnogi ga imenujejo tudi mesec ljubezni. Majska
vitrina je torej posvečena temu razburljivemu, nenavadnemu, močnemu,
brezglavemu, posebnemu, bolečemu, veselemu in še bi lahko naštevali – čustvu.
Psihologi ločijo poželenje, zaljubljenost in ljubezen. Zaljubljenost je tudi biokemija, saj se ob tem izločajo hormoni: dopamin, oksitocin, adrenalin in noradrenalin. Dopaminu lahko rečemo »energetski hormon«. Kadar se sprosti, se počutimo živahno, razposajeno, zagnano. Nasproten od njega je oksitocin – hormon sproščenosti. Noradrenalin in adrenalin pa sta stresna hormona, ki povzročita dvig srčnega utripa, vročico, rdečico, suha usta in »valovanje« v trebuhu.
Ljubezenskih simbolov je veliko tudi v likovni umetnosti. V
renesančnem slikarstvu srečamo upodobitev ljubezni kot personifikacijo Venere,
ki jo spremlja Kupid. Venera je na nekaterih slikah v družbi z bogom vojne
Marsom. On spi, ona ga opazuje, krilati dečki se igrajo z njegovim orožjem. Ljubezen
je premagala bojevitost oziroma sovražnost. Krščanski ideal je ljubezen do
bližnjega, v gotski umetnosti predstavljena na primer kot ženska, ki daruje
revnim. V viteški književnosti je vzor vsem ljubeznim dvorna ljubezen. V
likovni umetnosti pogosto naletimo na upodobitev tako imenovanega vrta
ljubezni, po katerem se zaljubljenci sprehajajo ali sedijo na klopcah. Na
upodobitvi je lahko prisotna tudi ženska figura, ki bere, ob njej detece in/ali
vodnjak – aludira na brezmadežno ljubezen v krščanski mitologiji. Na tem mestu
omenimo še tri krščanske kreposti: vera, upanje in ljubezen. Simbolika: križ,
sidro in srce. Dalje na likovnih delih najdemo tudi grad ljubezni, ki ga
branijo mladenke pred mladeniči, »oboroženimi« s cvetjem. Upodobitev
zaljubljencev simbolizira tudi pomlad (enega od letnih časov) in obenem mladost
(eno od življenjskih dob). Ob že omenjeni Veneri (rimski boginji ljubezni), se
spomnimo vsaj še na grško boginjo Afrodito, nordijsko Frejo, semitsko Ištar in
na bogova – grškega Erosa in rimskega Amorja.
Filmov, ki se osredotočajo na partnerske odnose,
intimne zveze, prevare, poroke in zaroke, je mnogo. Tokrat bomo novodobne
romantične komedije in erotične trilerje pustili ob strani in se ozrli v preteklost.
V spomin si bomo priklicali Viharni vrh (Wuthering Heights, 1939), Bežno srečanje (Brief Encounter, 1945), Rimske počitnice (Roman Holiday, 1953), Ano
Karenino (Anna Karenina, 1961) in Ljubezensko zgodbo (Love Story, 1970).
Ljubezen so znali oglaševalci izkoristiti prav tako v propagandne namene; na ljubezenske dvojice naletimo
celo v reklamah za alkoholne pijače, cigarete in loterijo. Drugače je o ljubezni spregovoril pokojni
pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec, urednik in politik Ciril Zlobec: »Ljubezen v moji poeziji je tudi bolečina. Nenehno približevanje in
oddaljevanje. Strah, dvom in razočaranje, pa četudi samo za eno popoldne.
Stalno si na preizkušnji. Če je pa ta ljubezen zavezana še z zakonskim
življenjem, stopijo vmes še dolžnosti, vzgoja otrok, materialna vprašanja,
polno obveznosti, ki niso odvisne več samo od tebe, temveč tudi od časa in
razmer, v katerih živiš in živi ta ljubezen. Ampak, nekje sem napisal, da
ljubezen najbolj boli, ko je ni. Ko jo pričakuješ ali je ranjena, pa planeš
pokonci, kot pred viharjem, ki se obeta.«
Na knjižnih policah je, poleg pesnitev, veliko
ljubezenskih proznih del, ki so brezčasna. Ana
Karenina (Tolstoj), Gospa Bovary (Flaubert) in nekoliko manj opevana Ethan
Frome (Wharton), Prepričevanje (Austen), Nepomemben (Hardy). Ne spreglejmo
niti slovenskih Cvetje v jeseni (Tavčar), Bele tulpike (Godina), Babje leto (Novak) in še bi lahko
naštevali. V muzejih in galerijah je nepregledno število slik z »ljubezenskimi
zgodbami« iz grške, rimske, krščanske in drugih mitologij, znamenitih
literarnih del in vsakdanjega življenja. Ozrimo se le na nekaj mojstrovin: Venera in Mars (Botticelli), Atalanta in Hipomen (Reni), Samson in Dalila (van Dyck), Slovo Abelarda in Heloise (Kauffmann), Kramljanje v parku (Gainsborough), Poljub (Klimt). Še en poljub je večen in nepozaben – skulptura z
naslovom Poljub slavnega kiparja
Rodina. Ljubezenska igra dveh teles, ujetih v belem kamnu, ki je estetska
mojstrovina.
Vabljeni na ogled!
Avtorica: Urša Pajk