SI
Ljubezen ustvari ljubezen?Vitrina meseca
6. 5. 2024 do 31. 5. 2024

Ljubezen ustvari ljubezen? Knjižno gradivo, povezano z ljubeznijo

Vitrina meseca, na ogled od 6. do 31. maja 2024, Muzejska
Na fotografiji je naslovnica knjige, na kateri sta upodobljena ženska in moški. Oba sta sta s telesi obrnjena proti gledalcu, moški elegantno drži žensko, ki stoji pred njim, za obe roki. Izraz na njunih obrazih je ljubeč.
Naslovnica knjige Vzgoja za zakon, Reinhold Gerling, 1934
Na fotografiji je zaljubljeni par, ženska in moški sta obrnjena en proti drugemu. Gospa drži šopek pisanih cvetlic v roki, oblečena je v razkošno belo obleko, v laseh ima spet bel cvet. Gospod je v črnem fraku, v levi roki drži črn klobuk cilinder.
Modni list iz Les modes Parisiennes, 1870, modni časopisi grofice Marije Auersperg Attems, hrani Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije

Mesec maj … Cvetoč, topel, lep, lahkoten. Ptičje petje, posedanje na klopci v parku, sobotni izleti, načrtovanje poletnih počitnic in nove ljubezni. Z vsem tem lahko povezujemo mesec maj, mnogi ga imenujejo tudi mesec ljubezni. Majska vitrina je torej posvečena temu razburljivemu, nenavadnemu, močnemu, brezglavemu, posebnemu, bolečemu, veselemu in še bi lahko naštevali – čustvu.
Psihologi ločijo poželenje, zaljubljenost in ljubezen. Zaljubljenost je tudi biokemija, saj se ob tem izločajo hormoni: dopamin, oksitocin, adrenalin in noradrenalin. Dopaminu lahko rečemo »energetski hormon«. Kadar se sprosti, se počutimo živahno, razposajeno, zagnano. Nasproten od njega je oksitocin – hormon sproščenosti. Noradrenalin in adrenalin pa sta stresna hormona, ki povzročita dvig srčnega utripa, vročico, rdečico, suha usta in »valovanje« v trebuhu.

Ljubezenskih simbolov je veliko tudi v likovni umetnosti. V renesančnem slikarstvu srečamo upodobitev ljubezni kot personifikacijo Venere, ki jo spremlja Kupid. Venera je na nekaterih slikah v družbi z bogom vojne Marsom. On spi, ona ga opazuje, krilati dečki se igrajo z njegovim orožjem. Ljubezen je premagala bojevitost oziroma sovražnost. Krščanski ideal je ljubezen do bližnjega, v gotski umetnosti predstavljena na primer kot ženska, ki daruje revnim. V viteški književnosti je vzor vsem ljubeznim dvorna ljubezen. V likovni umetnosti pogosto naletimo na upodobitev tako imenovanega vrta ljubezni, po katerem se zaljubljenci sprehajajo ali sedijo na klopcah. Na upodobitvi je lahko prisotna tudi ženska figura, ki bere, ob njej detece in/ali vodnjak – aludira na brezmadežno ljubezen v krščanski mitologiji. Na tem mestu omenimo še tri krščanske kreposti: vera, upanje in ljubezen. Simbolika: križ, sidro in srce. Dalje na likovnih delih najdemo tudi grad ljubezni, ki ga branijo mladenke pred mladeniči, »oboroženimi« s cvetjem. Upodobitev zaljubljencev simbolizira tudi pomlad (enega od letnih časov) in obenem mladost (eno od življenjskih dob). Ob že omenjeni Veneri (rimski boginji ljubezni), se spomnimo vsaj še na grško boginjo Afrodito, nordijsko Frejo, semitsko Ištar in na bogova – grškega Erosa in rimskega Amorja.

Filmov, ki se osredotočajo na partnerske odnose, intimne zveze, prevare, poroke in zaroke, je mnogo. Tokrat bomo novodobne romantične komedije in erotične trilerje pustili ob strani in se ozrli v preteklost. V spomin si bomo priklicali Viharni vrh (Wuthering Heights, 1939), Bežno srečanje (Brief Encounter, 1945), Rimske počitnice (Roman Holiday, 1953), Ano Karenino (Anna Karenina, 1961) in Ljubezensko zgodbo (Love Story, 1970).

Ljubezen so znali oglaševalci izkoristiti prav tako v propagandne namene; na ljubezenske dvojice naletimo celo v reklamah za alkoholne pijače, cigarete in loterijo. Drugače je o ljubezni spregovoril pokojni pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec, urednik in politik Ciril Zlobec: »Ljubezen v moji poeziji je tudi bolečina. Nenehno približevanje in oddaljevanje. Strah, dvom in razočaranje, pa četudi samo za eno popoldne. Stalno si na preizkušnji. Če je pa ta ljubezen zavezana še z zakonskim življenjem, stopijo vmes še dolžnosti, vzgoja otrok, materialna vprašanja, polno obveznosti, ki niso odvisne več samo od tebe, temveč tudi od časa in razmer, v katerih živiš in živi ta ljubezen. Ampak, nekje sem napisal, da ljubezen najbolj boli, ko je ni. Ko jo pričakuješ ali je ranjena, pa planeš pokonci, kot pred viharjem, ki se obeta.«

Na knjižnih policah je, poleg pesnitev, veliko ljubezenskih proznih del, ki so brezčasna. Ana Karenina (Tolstoj), Gospa Bovary (Flaubert) in nekoliko manj opevana Ethan Frome (Wharton), Prepričevanje (Austen), Nepomemben (Hardy). Ne spreglejmo niti slovenskih Cvetje v jeseni (Tavčar), Bele tulpike (Godina), Babje leto (Novak) in še bi lahko naštevali. V muzejih in galerijah je nepregledno število slik z »ljubezenskimi zgodbami« iz grške, rimske, krščanske in drugih mitologij, znamenitih literarnih del in vsakdanjega življenja. Ozrimo se le na nekaj mojstrovin: Venera in Mars (Botticelli), Atalanta in Hipomen (Reni), Samson in Dalila (van Dyck), Slovo Abelarda in Heloise (Kauffmann), Kramljanje v parku (Gainsborough), Poljub (Klimt). Še en poljub je večen in nepozaben – skulptura  z naslovom Poljub slavnega kiparja Rodina. Ljubezenska igra dveh teles, ujetih v belem kamnu, ki je estetska mojstrovina. 


Vabljeni na ogled!
Avtorica: Urša Pajk

 

 

Prijavite se na e-novice