Razstava skozi osebno in družinsko zgodbo Josipa Pangerca
(1868–1925), dolgoletnega deželnega poslanca, odbornika in nadžupana iz Doline
pri Trstu, osvetljuje vlogo Slovencev v Trstu in njegovi okolici v obdobju
modernizacije. Josip Pangerc bil pomembna osebnost svoje dobe, ki je aktivno prispevala k
družbenemu in kulturnemu življenju Slovencev v Trstu in njegovi okolici. Za sabo je pustil izjemno duhovno in materialno sled. Kljub temu pa je bila njegova zgodovina skoraj eno
stoletje zakrita in zamolčana. Šele pred kratkim je prišla na dan, ko so člani
njegove družine po naključju odkrili skrit osebni arhiv na podstrešju osamljene
rezidence. To zbirko je Ministrstvo za kulturo Republike Italije leta 2014
zaščitilo ter razglasilo za kulturno dediščino. S tem je zbirka pridobila
poseben status in zaščito, kar poudarja njen zgodovinski in kulturni pomen.
Josip Pangerc, vsestranski politik, podjetnik in umetnik, je med letoma 1901 in 1914 kar štiri mandate županoval v Dolini pri Trstu. Po prevzemu
funkcije je nemudoma uvedel uradovanje izključno v slovenskem jeziku. V času njegovega
županovanja je dolinska občina dobivala novo podobo: gradile so se ceste, nove šole, sodobni vodovodi, regulirali so dragocene vodne
vire, v Dolino je prišla električna napeljava, urbana središča so dobivala nov
estetski videz. V Dolino je pripeljal zdraviliški turizem,
klimatsko zdravilišče po Kneippovi metodi. Družinska hiša, nekdanja škofovska rezidenca,
je postala kulturno-politično središče dolinske občine. Pangerc je imel podjetništvo
v krvi, vodil je vinarsko in sadjarsko zadrugo, ustanovil Hranilnico in
posojilnico ter izobraževalno in pevsko društvo, imenovano po Valentinu Vodniku. Bil je dober
retorik, zato je v ljudeh znal vzbuditi zanimanje za svoje zamisli. Imel je
pretanjen čut za umetnost. Že kot 16-letni fant je začel pisati prve skladbe,
postal je dolinski organist in pevovodja. Česar koli se je dotaknil, je postalo
»zlato«. Čeprav priljubljen med svojimi ljudmi, je njegov uspeh tudi marsikoga zaskelel.
Po njegovi smrti leta 1925 je dolga desetletja ostal »pozabljeni« Slovenec. A njegova zapuščina je izjemna.
Na razstavi v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani,
mestu tesno povezanem z življenjem Josipa Pangerca, bo njegovo plodovito delo
znova oživelo skozi pisma, fotografije, uradne dokumente, pohištvo in osebne
predmete. Tu si bodo lahko
muzejski obiskovalci prvič ogledali tudi izvirne dokumente iz 13. in 14. stoletja,
ki omenjajo Dolino pri Trstu ter njen strateški in upravni pomen v
zgodovini Trsta z okolico.