Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije

10. september–8. november 2020, Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, Miheličeva galerija

Koptska tkanina, tapiserija z motivom drevesa življenja, 6.–7. stoletje, lan in volna, hrani Narodni muzej Slovenije. Fotografija: Tomaž Lauko

»Ko umrem, je tvoja naloga poskrbeti za moje (pogrebno) oblačilo in sveto darovanje, kot se spodobi za vsako krščansko žensko.«

Papirus iz Jeme, 8. stoletje.

Med najstarejši tekstil v zbirkah Narodnega muzeja Slovenije sodijo slikovite tkanine, ki so jih med 3. in 10. stoletjem našega štetja stkali Kopti, krščansko prebivalstva Egipta. Izdelane so iz lanu in volne, zanje pa so značilne žive barve. So eden najizrazitejših segmentov koptske umetnosti. Poleg fragmentov oblačil so se ohranili predvsem deli zastorov, pregrinjal in blazin. Koptske tkanine so dočakale današnje dni zahvaljujoč običaju, da so umrle pokopavali oblečene oziroma pokrite z blagom, ki v grobnicah in grobovih zaradi suhega podnebja ni propadlo.

Narodni muzej Slovenije že od leta 1890 hrani zbirko 53 koptskih tkanin, ki sodi med bolje ohranjene tovrstne zbirke v Evropi.

Odprtje razstave bo v četrtek, 10. septembra 2020, ob 18. uri v Miheličevi galeriji na Ptuju.
Razstavo bosta predstavila Tomislav Kajfež iz Narodnega muzeja Slovenije in dr. Eva Ilec, vodja konservatorsko-restavratorskega oddelka ptujskega muzeja.

Razstava je bila prvič na ogled v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova od 10. oktobra 2019 do 21. junija 2020:

Pretekla

Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije

10. 10. 2019 - 21. 6. 2020

Metelkova

Fragment koptske tkanine, 5.–6. stoletje, Zgornji Egipt, lan in volna, hrani Narodni muzej Slovenije. Fotografija: Tomaž Lauko

Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije so konservirali v konservatorsko-restavratorski delavnici za tekstil Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. Fotografija: Blaž Gutman

Kdo so Kopti

Kopti so etnično-verska manjšina v Egiptu in največja krščanska skupnost na Bližnjem vzhodu. Koptska cerkev se je od vzhodne Cerkve odcepila v 5. stoletju, predvsem zaradi dogmatičnih razlogov. Kopti so potomci starih Egipčanov, ki niso niti po arabskem (641) niti po turškem (1517) zavzetju prevzeli islama, temveč so ostali kristjani. Ocenjujejo, da jih danes v Egiptu živi okoli 15–18 milijonov, v diaspori pa od 1,5 do 2 milijona. Načeluje jim aleksandrijski patriarh. Krščanska koptska pravoslavna škofija je registrirana tudi v Sloveniji.

Zbiranje koptskih tkanin v 19. stoletju

Kot redkost so koptske tkanine prinašali v Evropo že v 17. stoletju, prava zbirateljska mrzlica pa se je pojavila v drugi polovici 19. stoletja. V skladu s tedanjo prakso so kopači in preprodajalci koptska oblačila in mrtvaške prte pogosto razrezali na več kosov. Ohranili so predvsem okrašene dele, tiste ostanke lanenega platna, ki nanje niso naredili posebnega vtisa, pa so večinoma zavrgli. Tako so ustvarili več primerkov, ki so jih nato lahko prodali več kupcem, zbirateljem in muzejem. Razen v redkih primerih je zato večina koptskih tkanin ohranjena le fragmentarno, sorodni kosi ali celo deli istega oblačila pa so včasih v različnih muzejskih zbirkah.

Zbirka koptskih tkanin v Narodnem muzeju Slovenije

Med najstarejši ohranjeni tekstil v zbirkah Narodnega muzeja Slovenije sodijo slikovite tkanine, ki so delo Koptov. Deželni muzej za Kranjsko jih je leta 1890 na pobudo kustosa Alfonza Müllnerja kupil od slikarja Karla Blumauerja iz Linza, ta pa je zbirko pridobil od vodilnega zbiratelja koptskih tkanin v tistem času, dr. Franza Bocka.

Razstave

HITRE POVEZAVE