Ivo Borko, upokojeni doktor veterinarske medicine in založnik, rojen leta 1955 v Hercegovščaku pri Gornji Radgoni, se je fotografiji zapisal že v času šolanja na gimnaziji v Murski Soboti. V času študija v Ljubljani si je poglabljal fotografska znanja v znameniti Fotogrupi ŠOLT. Po poznejšem in večletnem fotografskem »počitku« se je leta 1995, na svojem prvem potovanju po Afriki, vrnil k ustvarjalni fotografiji
Prava prelomnica v njegovem fotografskem ustvarjanju je bilo leto 2008, ko je s somišljeniki v Gornji Radgoni ustanovil Fotoklub Proportio divina, ki mu tudi predseduje. Sprva se je ukvarjal z naravoslovno in popotniško fotografijo, sedaj pa postavlja v ospredje svojega fotografskega zanimanja predvsem človeka, pa naj si bo to ko tnepozirani ali v zadnjem času vse bolj pogosto pozirani portret, akt ali celo objekt inscenirane fotografije. Do sedaj je imel 38 samostojnih razstav v Sloveniji, Avstriji, Bolgariji, Srbiji, Romuniji in na Madžarskem. Sodeloval je na več kot 600 skupinskih žiriranih razstavah v 65 deželah sveta in za svoje fotografije prejel že več kot 350 nagrad. Leta 2012 je bil proglašen za najuspešnejšega razstavljalca FZS. Od leta 2013 je nosilec razstavljalskega naslova Mojster fotografije Fotografske zveze Slovenije (MF FZS), od leta 2019 pa še najvišjega razstavljalskega naslova Svetovnezveze za fotografsko umetnost (FIAP) Exellence FIAP/diamant 3 (EFIAP/d3). Leta 2016 so mu na »Samitu fotografa Eks Jugoslavije« v Leskovcu podelili nagrado»Tomin šešir« za izredne zasluge za razvoj fotografske umetnosti na prostorih bivše Jugoslavije, FIAP pa mu je istega leta za prispevek pri delovanju zveze podelil častni naslov Exellence for Services Rendered (ESFIAP).
Med leti 2013- 2018 je bil predsednik Fotografske zveze Slovenije (FZS). Od leta 2014 je strokovni vodja fotografskega središča »Fotograd Negova«, razstavišča, ki mu je FIAP leta 2015 podelil status »FIAP Exhibition Center«.
Na razstavi »ORIENT & OKCIDENT« se predstavlja s fotografijami, nastalimi na potovanjih, ki so njegova druga velika strast. Rdeča nit razstave so ljudje, posneti v najrazličnejših življenjskih situacijah in okoljih. Čeprav bi razstavo po vsebini lahko opredelili kot »popotniška«, najdemo na njej tudi fotografije z elementi ulične in dokumentarne fotografije pa tudi tudi nepozirane in celo pozirane portrete, kar daje razstavi še dodaten čar.