SI
Blišč in beda prazgodovinskega brona: Negovska čelada iz Podzemlja
6. 3. 2024 do 5. 4. 2024

Blišč in beda prazgodovinskega brona

Negovska čelada iz Podzemlja

Gostujoča razstava v Galeriji Mitnica, pri kateri sodeluje tudi Narodni muzej Slovenije
6. marec–5. april 2024, Galerija Mitnica, Snežniška ulica 5, Ljubljana

Čelada po konservatorsko-restavratorskih posegih (fotografija: Nataša Nemeček, Narodni muzej Slovenije)
Na fotografiji je čelada, delno še vkopana v zemljo.
Negovski tip čelade je bil izkopan na Pezdirčevi njivi v začetku leta 2020 (fotografija: arhiv ZRC SAZU)

Negovsko čelado iz Podzemlja, izjemno arheološko najdbo, ki je na ogled v Belokranjskem muzeju v Metliki, so strokovnjaki in študenti pod drobnogled vzeli ko­nec leta 2023. Dognati so želeli, kakšna je bila v 4. stoletju pred. n. št. tehnologija izdelave bronaste čelade in kako danes izdelati njeno kopijo. Raziskave, pri katerih so sodelovali študenti arheologije, konservatorstva-restavratorstva, grafike ter metalurgije in materialov, so potrdile, da je bila originalna čelada skovana. Ker pa je bilo zaradi časovnih in denarnih omejitev študentskega projekta mogoče izdelati zgolj ulito kopijo, se je ekipa lotila zajema podatkov za izdelavo livarskega modela. Interdiscipli­narna obravnava arheološkega predmeta se je izkazala za zelo uspešno.

Negovske čelade so eden od najprestižnejših predmetov materialne kulture starejše železne dobe (8. do 4. stoletje pr. n. št.), imenovane so po najdišču Negova v Slovenskih goricah. Ta tip železnodobne čelade je bil v 5. in 4. stoletju razširjen med Alpami, Donavo, Jadranom in Apeninskim otokom. V Sloveniji so doslej odkrili 49 čelad tega tipa, največ z območja Dolenjske. Večinoma so jih odkrili v grobovih, nekaj v depojskih najdbah. Pridajali so jih v grobove elitnih bojevnikov tistega časa, pred pokopom pa so jih obredno uničili z udarci bojne sekire. Ta obred, značilen za dolenjsko skupnost, je bil povezan z reprezentacijo družbene moči, položaja in ugleda posameznikov.

Naravoslovne analize in konservatorsko-restavratorski posegi na čeladi iz Podzemlja

Pred začetkom konservatorsko-restavratorskih posegov so čelado preiskali z neinvazivno rentgensko radiografijo (RTG), ki je pokazala obsežne korozijske poškodbe bronaste pločevine. Sledile so invazivne preiskave korozijskih produktov. Te so interpretirali na podlagi njihove stratigrafske razporeditve z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM-EDS). Vrste korozijskih produktov (malahit in kasiterit) so določili s tehniko rentgenske difrakcije (XRD). 

Konservatorsko-restavratorski poseg, ki je bil opravljen v Narodnem muzeju Slovenije, je obsegal odstranjevanje zemlje, čiščenje z destilirano vodo in odstranjevanje korozijskih produktov s skalpeli. Ker je bila bronasta pločevina v izredno slabem stanju, so poškodovana področja sproti utrjevali z raztopino Paraloida B-72 in japonskimi papirjem. Na stabilizirani čeladi so lahko nadaljevali z odstranjevanjem korozijskih produktov z mehanskimi metodami (z ultrazvočnim kladivcem). Pri tem so naleteli na izziv, kako dopolniti manjkajoče dele v spodnjem delu čelade, za kar so uporabili epoksidno smolo. Poškodbe na grebenu čelade so dopolnili z japonskim papirjem in obarvano epoksidno smolo, retušo, s katero so barvne tone prilagajali okolici, pa z akrilnimi barvami. Na koncu so čelado ponovno utrdili z inhibitorjem BTA, polakirali in povoskali z renesančnim voskom. 

Lastnosti in način izdelave negovskih čelad, najdenih v Sloveniji

Negovske čelade, najdene v Sloveniji, so si med seboj podobne, hkrati pa je vsaka edinstven obrtniški izdelek. Natančnejši vpogled v izdelavo posamezne čelade so strokovnjakom omogočili rezultati sodobnih arheometalurških analiz. Različne tehnike obdelave vplivajo na podobo notranje mikrostrukture kovine, ki je vidna pod vrstičnim elektronskim mikroskopom. Vidne podrobnosti razkrijejo, ali je bil bron kovan ali ulit in kolikokrat so ga segreli, preden je dosegel končno obliko. Pri ugotavljanju postopka izdelave je pomembna tudi kemična sestava brona, ki so ga uporabili za določeno tehniko. Iz rezultatov mehanskih preizkusov in mikrostrukturnih analiz lahko sklepajo o tehnološkem vidiku izdelave čelade. Bron čelade s Pezdirčeve njive vsebuje 90.7 % bakra in 8,9 % kositra. V kovini sta še manjši delež svinca in mangana. Kovač je ulit disk skoval v okroglo ploščo, katere debelina se je postopoma zmanjševala od 1.5 mm na sredini do 0.5 mm na robu. Mehansko preoblikovanje bronaste pločevine je potekalo s postopkom hladnega kovanja. Ko se je bron med kovanjem utrdil do stopnje, da ga je bilo težko obdelovati, so ga na ognjišču segreli na temperaturo med 550°C in 650°C ter ga nato ohladili v vodi ali pa na zraku. Tako so bron zmehčali in omogočili nadaljnje kovanje. Postopek je bilo treba nekajkrat ponoviti.  Iz mikrostrukture grebena čelade je razvidno, da je bila čelada po koncu kovanja ponovno žarjena. Bila je grobega videza, zato so jo še zbrusili in na zunanji strani tudi spolirali. Na podlagi posrednih arheoloških dokazov domnevajo, da so imele čelade na notranji strani oblogo in jermene iz organskega materiala (blaga ali usnja), ki so služili za učvrstitev pri nošenju. Bronasta gumba pa sta najverjetneje služila za pričvrstitev velike perjanice, domnevno iz dlake konjskega repa. 

Več o projektu: www.ntf.uni-lj.si/ntf/negovska-celada

Avtorji projekta in pisci besedil

Mentorji in mentorice: Mitja Petrič, Deja Muck, Peter Fajfar, Martina Blečić Kavur, Jurij Smole, Barbara Šetina Batič, Borut Žužek, Lucija Grahek in Nataša Nemeček.
Študenti in študentke: Anže Pevc, Žiga Cvek, Matevž Nikolovski, Teja Medvešček, Nina Pavlin, Žiga Jevšnik, Klara Klančar in Lana Mihoci. 
Sodelujoče ustanove: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Belokranjski muzej Metlika, Narodni muzej Slovenije, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem in Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. 

 

 

Prijavite se na e-novice