Negovsko čelado iz Podzemlja, izjemno arheološko najdbo, ki je na ogled v Belokranjskem muzeju v Metliki, so strokovnjaki in študenti pod drobnogled vzeli konec leta 2023. Dognati so želeli, kakšna je bila v 4. stoletju pred. n. št. tehnologija izdelave bronaste čelade in kako danes izdelati njeno kopijo. Raziskave, pri katerih so sodelovali študenti arheologije, konservatorstva-restavratorstva, grafike ter metalurgije in materialov, so potrdile, da je bila originalna čelada skovana. Ker pa je bilo zaradi časovnih in denarnih omejitev študentskega projekta mogoče izdelati zgolj ulito kopijo, se je ekipa lotila zajema podatkov za izdelavo livarskega modela. Interdisciplinarna obravnava arheološkega predmeta se je izkazala za zelo uspešno.
Negovske čelade so eden od najprestižnejših predmetov materialne kulture starejše železne dobe (8. do 4. stoletje pr. n. št.), imenovane so po najdišču Negova v Slovenskih goricah. Ta tip železnodobne čelade je bil v 5. in 4. stoletju razširjen med Alpami, Donavo, Jadranom in Apeninskim otokom. V Sloveniji so doslej odkrili 49 čelad tega tipa, največ z območja Dolenjske. Večinoma so jih odkrili v grobovih, nekaj v depojskih najdbah. Pridajali so jih v grobove elitnih bojevnikov tistega časa, pred pokopom pa so jih obredno uničili z udarci bojne sekire. Ta obred, značilen za dolenjsko skupnost, je bil povezan z reprezentacijo družbene moči, položaja in ugleda posameznikov.
Naravoslovne analize in konservatorsko-restavratorski posegi na čeladi iz Podzemlja
Pred začetkom konservatorsko-restavratorskih posegov so čelado preiskali z neinvazivno rentgensko radiografijo (RTG), ki
je pokazala obsežne korozijske poškodbe bronaste pločevine. Sledile so invazivne preiskave korozijskih produktov. Te so
interpretirali na podlagi njihove stratigrafske razporeditve z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM-EDS). Vrste korozijskih produktov (malahit
in kasiterit) so določili s tehniko rentgenske difrakcije (XRD).
Konservatorsko-restavratorski poseg, ki je bil opravljen v Narodnem muzeju Slovenije, je obsegal odstranjevanje zemlje, čiščenje z destilirano vodo in odstranjevanje korozijskih produktov s skalpeli. Ker je bila bronasta pločevina v izredno slabem stanju, so poškodovana področja sproti utrjevali
z raztopino Paraloida B-72 in japonskimi papirjem. Na stabilizirani čeladi so lahko
nadaljevali z odstranjevanjem korozijskih produktov z mehanskimi metodami (z ultrazvočnim kladivcem). Pri tem so naleteli na
izziv, kako dopolniti manjkajoče dele v spodnjem delu čelade, za kar so uporabili epoksidno smolo. Poškodbe na grebenu
čelade so dopolnili z japonskim papirjem in obarvano epoksidno smolo, retušo, s katero so barvne tone prilagajali okolici, pa z akrilnimi barvami. Na koncu so čelado ponovno utrdili z inhibitorjem BTA, polakirali in povoskali z renesančnim voskom.
Lastnosti in način izdelave negovskih čelad, najdenih v Sloveniji
Negovske čelade, najdene v Sloveniji, so si med seboj podobne, hkrati pa je vsaka edinstven obrtniški izdelek. Natančnejši vpogled v izdelavo posamezne čelade so strokovnjakom omogočili rezultati sodobnih arheometalurških analiz. Različne tehnike obdelave
vplivajo na podobo notranje mikrostrukture kovine, ki je vidna pod vrstičnim elektronskim mikroskopom. Vidne podrobnosti
razkrijejo, ali je bil bron kovan ali ulit in kolikokrat so ga segreli, preden je dosegel končno obliko. Pri ugotavljanju postopka
izdelave je pomembna tudi kemična sestava brona, ki so ga uporabili za določeno tehniko.
Iz rezultatov mehanskih preizkusov in mikrostrukturnih analiz lahko sklepajo o tehnološkem vidiku izdelave čelade. Bron čelade
s Pezdirčeve njive vsebuje 90.7 % bakra in 8,9 % kositra. V kovini sta še manjši delež svinca in mangana. Kovač je ulit disk skoval v okroglo ploščo, katere debelina se je postopoma zmanjševala od 1.5 mm na sredini do 0.5 mm na robu. Mehansko preoblikovanje bronaste pločevine je potekalo s postopkom hladnega kovanja. Ko se je bron med kovanjem utrdil do stopnje, da ga je bilo težko obdelovati, so ga na
ognjišču segreli na temperaturo med 550°C in 650°C ter ga nato ohladili v vodi ali pa na zraku. Tako so bron zmehčali in
omogočili nadaljnje kovanje. Postopek je bilo treba nekajkrat ponoviti. Iz mikrostrukture grebena čelade je razvidno, da je bila čelada po koncu kovanja ponovno žarjena. Bila je grobega videza, zato so jo še zbrusili in na
zunanji strani tudi spolirali. Na podlagi posrednih arheoloških dokazov domnevajo, da so imele čelade na notranji strani oblogo in jermene iz organskega materiala (blaga ali usnja), ki so služili za učvrstitev pri nošenju. Bronasta gumba pa sta najverjetneje služila za pričvrstitev
velike perjanice, domnevno iz dlake konjskega repa.
Več o projektu: www.ntf.uni-lj.si/ntf/negovska-celada