Priložnostni kovanci, spominski in zbirateljski
Mnoge države po svetu poleg rednega denarja, navadno večkrat na leto, izdajajo tudi priložnostne kovance. Ti so lahko izdelani iz plemenitih kovin, kot sta zlato in srebro, ali iz drugih kovin. Običajno so izdani v manjših nakladah. Motivi na njih so povezani s političnimi, zgodovinskimi, znanstvenimi, kulturnimi, športnimi, humanitarnimi in drugimi pomembnimi dogodki.
Ob prvi obletnici plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije je bila podana pobuda za sprejetje posebnega zakona o izdaji priložnostnih kovancev: tako bi lahko plebiscit, ta za Slovenijo tako pomemben mejnik, obeležili tudi na kovancu. Oblikovalsko rešitev je na povabilo Banke Slovenije pripravil oblikovalec Miljenko Licul. Na zlatniku v vrednosti 5000 tolarjev in srebrniku za 500 tolarjev je osrednji motiv spirala, ki simbolizira nastajanje, razvoj in rast. Na kovanec za 5000 tolarjev je Licul dodal tudi ptico, ki predstavlja svobodo gibanja in prijaznost življenja.
Po monetarni osamosvojitvi in ob načrtovani zamenjavi bonov za dejanske tolarske bankovce so se začeli pojavljati vedno glasnejši pozivi, da bi država vsako leto izdala vsaj eno serijo priložnostnih kovancev. In res je Državni zbor 26. januarja 1993 sprejel Zakon o priložnostnih kovancih, ki je urejal področje izdajanja priložnostnih kovancev v času, ko je imela Republika Slovenija denarno enoto tolar.
Z vstopom Republike Slovenije v evropsko monetarno unijo se je spremenilo tudi izdajanje priložnostnih kovancev in tako se v skladu z zakonodajo Evropske unije priložnostni kovanci zdaj delijo na spominske in zbirateljske. Spominski kovanci so po dimenziji in fizičnih ter kemijskih lastnostih enaki tečajnim dvoevrskim kovancem. Razlikujejo se samo po spominski podobi na nacionalni strani. Vsaka država v evrskem območju lahko vsako leto izda dva spominska kovanca, vendar se v Sloveniji izdajajo le ob enem dogodku letno. Zbirateljski kovanci so izdelani iz zlata, srebra ali drugih kovin, določenih s strani Republike Slovenije, in se izdajajo največ ob dveh dogodkih letno. Od kovancev v obtoku se razlikujejo po barvi, premeru in teži. Nominalna vrednost zbirateljskih kovancev je izražena v evrih, vendar se razlikuje od nominalnih vrednosti tečajnih kovancev. Zbirateljski kovanci so zakonito plačilno sredstvo po svoji nominalni vrednosti na območju Republike Slovenije, v drugih državah pa imajo le numizmatično vrednost.
Postopek izdaje priložnostnih kovancev
Postopek v zvezi z izdajo priložnostnih kovancev se začne, ko Banka Slovenije objavi uradni poziv k oddaji predlogov za počastitev pomembnih dogodkov ali obletnic. Za postopek izbire dogodkov, ki bodo obeleženi na kovancih, je imenovana posebna komisija, ki jo imenujeta Banka Slovenije in Ministrstvo za finance. Ta komisija izmed prispelih predlogov pripravi izbor, na podlagi katerega Vlada Republike Slovenije z Uredbo o določitvi dogodkov določi tiste, ob katerih bodo v prihodnjem letu izdani priložnostni kovanci. Navadno se prvouvrščeni dogodek zaznamuje z izdajo spominskega dvoevrskega kovanca, drugo- in tretjeuvrščeni pa z izdajo zbirateljskih kovancev. Tudi naklado vsakokratne izdaje priložnostnih kovancev določi vlada, in sicer na predlog Banke Slovenije in po odobritvi Evropske centralne banke.
Priložnostni kovanci, ki jih je oblikoval Gorazd Učakar
Od svoje osamosvojitve leta 1991 je Republika Slovenija s priložnostnimi kovanci obeležila že 65 pomembnih dogodkov. Likovne rešitve je prispevalo že skoraj 50 avtoric in avtorjev. Največ likovnih rešitev je prispeval Gorazd Učakar, saj je sodeloval kar pri desetih izborih.
V letih od 1994 do 1996 je skupaj z bratom Matjažem sodeloval pri šestih natečajih. Oblikovala sta, denimo, 5- in 5000-tolarska kovanca ob 150-letnici železnic na Slovenskem (1996) ter 5- in 5000-tolarska kovanca ob 5. obletnici osamosvojitve (1996).
Leta 2008 je Gorazd Učakar z zmago na natečaju za izbor likovne rešitve na zbirateljskih kovancih za 3, 30 in 100 evrov ob predsedovanju Republike Slovenije Evropski uniji začel samostojno pot. Njegova likovna rešitev za zbirateljske kovance je bila sprejeta še dvakrat: prvič leta 2009 ob 100. obletnici prvega poleta z motornim letalom na Slovenskem, in sicer za kovance v nominalnih vrednostih 3, 30 in 100 evrov, ter drugič ob svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih v Planici leta 2010 za kovance v nominalnih vrednostih 30 in 100 evrov. Poleg tega je bila likovna rešitev Gorazda Učakarja tudi zmagovalna pri oblikovanju enega dvoevrskega kovanca: leta 2010 je namreč zmagal na natečaju za spominski kovanec ob 200. obletnici ustanovitve Botaničnega vrta v Ljubljani.