Avstro-ogrska monarhija je v začetku 20. stoletja sprejela in implementirala številne spremembe v tehniki ladjedelništva, s čimer si je prizadevala spremljati svetovne trende v organizaciji pomorske industrije. Parni pogon je nadomestil pogon na jadra, kar je pripeljalo do gradnje novih, modernih parnikov, s tem pa tudi do naglega razvoja svetovne trgovine in potniškega prometa. Potniški parnik »Baron Gautsch« je bil zgrajen leta 1908 kot najlepša in najbolj moderna ladja družbe za plovbo s parniki Avstrijski Lloyd. Plul je na Lloydovi hitri liniji Dalmacija, ki je peljala iz Trsta, s postanki v pristaniščih: Pulj, Mali Lošinj, Zadar, Split, Dubrovnik in Herceg Novi. Tako je povezovala vzhodno obalo Jadrana vse do Kotorja. Ta linija je bila spodbuda gospodarstvu in povezavam s Trstom, ki je bil v tem času pomembno mednarodno pristanišče in vstopna točka v srednjo Evropo.
28. julija leta 1914 se je začela prva svetovna vojna. Po vsej Evropi se čutita negotovost in strah. Parnik »Baron Gautsch« vstopa v vojno službo z nalogo prevoza vojaških okrepitev v Črno Goro in evakuacije civilistov proti varnim krajem na severu. Na štirih potovanjih, ki jih je ladja opravila v tej funkciji, je prepeljala 2.855 vojakov in civilistov ter preplula 1.810 navtičnih milj. Prekomerno naložen s potniki, ki so bežali z območij, ki jih je zajela vojna, je Baron Gautsch 12. avgusta 1914 izplul iz Kotorja proti severu. Naslednjega dne, v četrtek, 13. avgusta, je pristal na Lošinju, kjer se je vkrcalo veliko število mater z otroki, ki so se vračali z letovanja. Na zadnje potovanje proti Trstu je izplul ob 12. uri. Zaradi prevelikega števila potnikov ni pristal v Pulju, pač pa je nadaljeval potovanje. Kmalu je zaplul v minsko polje, ki ga je avstro-ogrska vojna mornarica postavila z namenom, da bi zaščitila glavno vojno pristanišče. Ob 14.45 je ladja trčila v podvodno mino in čez sedem minut je izginila s površja. Šest navtičnih milj jugozahodno od svetilnika Sv. Ivan na Pučini, med Brionskim otočjem in Rovinjem, je potonila kot prva žrtev vojnih dogajanj v prvi svetovni vojni v Istri.
Potopitev Barona Gautscha še vedno spremlja veliko neznank in protislovij. Ena izmed največjih neznank je tudi število umrlih. Znano je le, da je na ladji bilo veliko več kot predpisanih 300 oseb ter da je 190 potnikov preživelo tragedijo. Sodeč po arhivskih listinah, ki se nahajajo v Državnem arhivu v Trstu, je bilo v trenutku nesreče na ladji registriranih 327 potnikov in članov posadke. Zaradi kaotičnih razmer na začetku vojne, nekontroliranega vkrcanja, kot tudi zaradi dejstva, da vojakov in otrok, starih do 10 let, niso popisovali, domnevajo, da je bilo na ladji več kot 500 oseb, verjetno okoli 529, kot v sodnem procesu iz leta 1914 navaja Avstrijski Lloyd. Glede na podatke, ki so na voljo, lahko sklepamo, da je najverjetneje umrlo 339 potnikov. Točnega števila umrlih verjetno ne bomo nikoli izvedeli.
Protislovja, ki so bila predstavljena med sodnim procesom, ki je sledil potopu, so rezultat številnih pričevanj potnikov in članov posadke. Neupoštevanje navodil in odredb pristojnih oblasti, odhod kapitana Paula Winterja na premor v spremstvu skrivnostne ženske, prezgodnji odhod iz službe I. častnika palube Josefa Luppisa, da bi kosil s potniki prvega potniškega razreda, upravljanje parnika s strani II. častnika Giuseppea Tenzea preblizu obale (čeprav je bil opozorjen, da mora pluti 15 nm stran od obale), uspešno spuščanje samo enega od osmih rešilnih čolnov, v katerem so bili večinoma člani posadke, so nekatera izmed dejstev iz izjav preživelih in razlogi za potopitev tega parnika. Zaradi pomanjkanje virov in nasprotujoče si dokumentacije bo resnica o tragediji parnika Baron Gautsch (za zdaj) ostala skrita.