Žal ni mogoče ugotoviti, kakšnemu namenu je služila. Takratna moda je sicer tudi moškim dopuščala nošnjo čipk, zato je bila morda del katerega izmed Valvasorjevih oblačil.
Polihistor Janez Vajkard Valvasor v svojem delu Slava vojvodine Kranjske (1689) govori tudi o čipkah pri nas. Da so ga čipke zelo zanimale, kažejo tudi vzorci čipk (predloge za šivane čipke) v njegovi grafični zbirki Iconotheca Valvasoriana.
Krhka svilena čipka je bila najverjetneje izdelana v Belgiji. Obarvana je bila v črno, prav barvilo pa je ohranilo čipko do današnjih dni, saj je delovalo kot fungicid.
Najstarejšo čipko hrani Arhiv Republike Slovenije: ob osamosvojitvi državnega arhiva so namreč čipko, ki je bila takrat shranjena v ovojnici, po naključju skupaj z drugim arhivskim gradivom predali Arhivu RS. V okviru raziskovanja tehnik klekljanja ohranjenih artefaktov v Sloveniji so v Idriji leta 2010 izdelali njeno repliko.
Zaradi krhkosti bo najstarejša čipka razstavljena samo nekaj dni.