Govori gospod Tianyou Zhou, direktor Muzeja lepih umetnosti Xi'an Qujiang, Kitajska
V mestu Xi’an na Kitajskem, slavnem po grobnicah z glinenimi vojščaki, so v torek, 30. aprila 2019, odprli gostujočo razstavo Narodnega muzeja Slovenije Zakladi slovenske ustvarjalnosti. Kreativni dialog med sedanjostjo in preteklostjo, ki predstavlja mozaik izjemnih ustvarjalnih dosežkov z ozemlja današnje Slovenije od prazgodovine do danes. Razstava, ki ji v Muzeju lepih umetnosti Xi’an Qujiang namenjajo kar 380 m2, prikazuje 135 originalnih predmetov in 5 kopij (emonski meščan, situla z Vač, neandertalčeva piščal iz Divjih bab, fotografija Janeza Puharja in idol z Ljubljanskega barja).
Razstava Zakladi slovenske ustvarjalnosti je zasnovana v treh prostorih. V uvodnem razstavnem prostoru si obiskovalci lahko ogledajo predstavitev Narodnega muzeja Slovenije. Drugi, glavni prostor je namenjen osrednji razstavi, ki je razdeljena v sedem sklopov: keramika, porcelan, čipke, tekstil, panjske končnice, pihano steklo in brušeno steklo. Vsak sklop zajema triplastno predstavitev, ki se začne z najstarejšim obdobjem; steklo, keramika in tekstil z arheološkimi obdobji, drugi sklopi pa s poznejšimi – v skladu z razvojem ustvarjanja v posameznem materialu. Najstarejšemu delu sledijo izdelki obrtnikov, manufaktur in tovarn na ozemlju sedanje Slovenije iz časa od 16. do konca 19. stoletja. Tretji in zadnji del pa zajema sodobnost: sklop o pihanem steklu tako sklene Tanja Pak, brušeno steklo izdelki Steklarne Rogaška, panjske končnice Svetovni dan čebel, keramiko izdelki ljubljanske tovarne Dekor, sklop porcelana porcelan Catbriyur, čipko Ksenija Baraga, sklop tekstila pa kolekcija Almire Sadar. V zadnjem prostoru je predstavljena Slovenija kot privlačna turistična destinacija, prikazan pa je tudi raznolik kulturni preplet Slovenije in Kitajske.
Razstavo Zakladi slovenske ustvarjalnosti spremlja tudi katalog v slovenskem, angleškem in kitajskem jeziku. Poleg dela, ki predstavlja razstavo, in kataloga predmetov (avtoric dr. Mateje Kos, dr. Daše Pavlovič, dr. Janje Žagar iz Slovenskega etnografskega muzeja in Verene Štekar Vidic iz Muzejev radovljiške občine) je v njem izčrpno poglavje o naravnih in kulturnih značilnostih Slovenije ter kratek zgodovinski pregled, ki sta ga napisala Matej Hreščak in Urša Pajk. Katalog se zaključi s prispevkom mag. Ralfa Čeplaka Mencina iz Slovenskega etnografskega muzeja, v katerem predstavi zgodovino in okoliščine slovensko-kitajskih stikov, ki so bili precej bogatejši, kot si mislimo danes.