SI
Čivki iz preteklostiSlovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede
13. 10. 2023 do 17. 3. 2024
Na fotografiji so nagrajenci razstave Čivki iz preteklosti; šest žensk in en moši, vsi so nasmejani. Vodja projekta Daša Pavlovič drži v roki priznanjem s portretom Valvasorja.
Avtorji projekta Čivki iz preteklosti (fotografija: Veronika Špeh, Narodni muzej Slovenije)

Valvasorjevo odličje razstavnemu projektu Čivki iz preteklosti

Slovensko muzejsko društvo je danes, 21. 5. 2024, v Narodni galeriji podelilo Valvasorjeva odličja za leto 2024

Valvasorjev nagelj je prejela dr. Daša Pavlovič, vodja razstavnega projekta Čivki iz preteklosti, s soavtorji za uspešno promocijo slovenske arheološke dediščine v mednarodnem prostoru. Čivki iz preteklosti so bili del spremljevalnega programa 75. mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu, enega največjih kulturnih dogodkov na svetu. Slovenska arheologija se je mednarodni javnosti pet mesecev predstavljala v frankfurtskem Arheološkem muzeju. Ob razstavi je izšel tudi katalog v angleškem jeziku z bogatim slikovnim gradivom. Razstavo si je ogledalo skoraj 10.000 obiskovalcev.

Ekipi mednarodno uspešnega projekta Čivki iz preteklosti iskreno čestitamo in se veselimo z njimi!


Čivki iz preteklosti. Slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede

Tweets from the Past. Slovenian archaeology through sounds, symbols and first written words

13. oktober 2023–17. marec 2024, Arheološki muzej Frankfurt, Nemčija


Razstava Čivki iz preteklosti. Slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede je nastala na pobudo Arheološkega muzeja v Frankfurtu v okviru spremljevalnih dogodkov mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu in častne gostje Slovenije. 

Razstava predstavlja slovensko arheologijo skozi tri specifične vrste predmetov: tiste, ki jih povezujemo z zvokom in glasbo (to so bodisi glasbila – od prazgodovinskih piščali iz kosti jamskih medvedov preko antične dvojne piščali do novoveških železnih drumlic – bodisi ropotulje, ki so jih uporabljali pri ritualih ali kot otroške igrače); simbolne predmete (to so prazgodovinske figurine, verjetno upodobitve nam ne poznanih božanstev, kipci antičnih bogov, predmeti z vgraviranimi astralnimi simboli, predmeti v obliki živali, miniaturni predmeti in predmeti z vrezanimi figurami, ki govorijo zgodbo kot nekakšen strip); in tiste, ki nosijo najzgodnejše zapisane besede (med njimi so primeri venetske pisave na odlomku bronaste situle in na srebrni ploščici, zapisi imen lokalnih božanstev, antična miniaturna knjižica in grafiti).

Vsi ti predmeti nam s svojimi zvoki, simboli ali zapisanimi besedami odstirajo tisto nekoliko globljo dimenzijo duhovnosti, zabave in pojasnjevanje sveta ljudi iz preteklosti. Kažejo potrebo človeka po izražanju nečesa abstraktnega, po ustvarjanju simbolnega in po trajnem zapisu zgodb, zaobljub in tudi nedovoljenih besed. So neizpodbitni kazalci razvoja človeške ustvarjalnosti, ki je vodil do enega od njenih vrhuncev – knjige.

Skozi te predmete vstopamo do pomembnih slovenskih najdišč ter v pripoved o preteklosti prostora Slovenije, kot jo izrisuje arheologija.

Sodelovanje 10 slovenskih muzejev

Pri pripravi razstave je sodelovalo deset večjih muzejev, ki hranijo slovensko arheološko dediščino. Poleg Narodnega muzeja Slovenije, ki projekt vodi, sodelujejo še:
  • Pokrajinski muzej Celje
  • Pomurski muzej Murska Sobota
  • Pokrajinski muzej Ptuj Ormož
  • Muzej in galerije mesta Ljubljane
  • Dolenjski muzej Novo mesto
  • Pokrajinski muzej Koper
  • Gorenjski muzej Kranj
  • Goriški muzej Nova Gorica 
  • Tolminski muzej

Izbrani predmeti

Neandertalčeva piščal – najstarejše glasbilo (hrani Narodni muzej Slovenije)
Bakrenodobna ženska figurina – prva upodobitev človeka na ozemlju današnje Slovenije (hrani Pomurski muzej Murska Sobota)
Srebrna daritvena ploščica z napisom v venetski pisavi – najstarejši zapis z ozemlja današnje Slovenije (hrani Tolminski muzej)

Promocijski filmček

Spremljevalni program

Arheološki muzej Frankfurt

  • Četrtek, 12. oktobra 2023, ob 19. uri: Odprtje razstave, neposredni prenos na Facebooku Narodnega muzeja Slovenije

  • Sreda, 18. oktobra 2023, ob 17. uri: Vodstvo po razstavi in glasbeni nastop z neandertalčevo piščaljoDr. Daša Pavlovič, vodja projekta, bo vodila po razstavi v angleškem jeziku. Boštjan Gombač, priznani slovenski glasbenik, ki sicer igra tudi klarinet, saksofon, rog, ukulele, različne flavte, pozavno in še mnoge druge inštrumente, bo tokrat nekaj melodij zaigral na rekonstruirano neandertalčevo piščal.

  • Četrtek, 19. oktobra 2023, 18.30: Pogovor z dr. Egonom Pelikanom, slovenskim zgodovinarjem, ob nemški izdaji njegove monografije Tone Kralj und seine Kirchenfresken als Subversion des Faschismus, ki je leta 2023 izšla pri Mohorjevi družbi, Celovec. Pogovor bo potekal v nemškem jeziku, moderirala ga bo Maria Wiesner.

  • Sobota, 21. oktobra 2023, ob 16. uri: Delavnica Bleščeča pradavninaUstvarjalna delavnica za otroke z dr. Andrejo Breznik in Renny Rovšnik, kustosinjama iz Narodnega muzeja Slovenije.

  • Slovenski dnevi 
       – 31. januarja 2024
       – 28. februarja 2024
       – 11. marca 2024
       – 16. marca 2024
 

 

Prijavite se na e-novice