Na
razstavi bodo predstavljeni štirje ohranjeni primerki t. i. limoških križev iz 13. stoletja z območja današnje Slovenije.
Limoški križi
Limoški križ
je izraz za tip križev, ki so jih izdelovali v delavnicah v Limogesu na
jugozahodu Francije. Tam je bilo že v zgodnjem srednjem veku, od 6. stoletja
dalje, pomembno zlatarsko središče, v 12. in 13. stoletju pa je bil Limoges eno
najpomembnejših središč proizvodnje emajliranih predmetov v Evropi. Limoški izdelki
so bili zelo priljubljeni in na začetku 13. stoletja so se hitro širili po vsej
Evropi. Poleg kakovosti limoških izdelkov je k njihovi distribuciji pripomogla
tudi geografska lega tega središča, saj je Limoges ob romarski poti, ki vodi iz
Pariza v Santiago de Compostela.
Na začetku
13. stoletja so po zgledu limoških delavnic tovrstne križe začeli izdelovati
tudi drugod. Nekaj takšnih delavnic je bilo zagotovo tudi v srednjeevropskem
prostoru.
Križani
s kraljevsko krono na glavi kot Kristus Kralj (Christus Regnans)
ikonografsko prestoluje s križa. Takšne križane so umeščali na procesijske
križe, oltarne križe, platnice knjig ali na relikviarije oziroma so jih lahko
prilagali imenitnejšim pokojnikom v grob.
Limoški križi
na Slovenskem
Na slovenskem
ozemlju poznamo štiri primerke križanih, ki tipsko ustrezajo križanim iz
limoških delavnic oziroma delavnic, ki so nastale pod njihovim vplivom. Križ s
križanim iz Lokve na Krasu (s konca 12. ali začetka 13. stoletja) je
najstarejši med slovenskimi primerki. Drugi trije križani, z Vrzdenca pri
Horjulu, iz Kopra in Breginja, so izdelani v prvi polovici 13. stoletja, so
brez križa in likovno skoraj enaki.
Limoško
razpelo iz Lokve na Krasu je edini nedvomni izdelek limoških delavnic na Slovenskem:
izdelano je izjemno kakovostno in ima dobro vidne najmanjše detajle. Za
preostale tri, manjše in bolj preprosto izdelane, domnevamo, da gre za nekoliko
poznejše izdelke lokalnih delavnic iz srednjeevropskega območja, ki so nastale
pod vplivom Limogesa. Križana z Vrzdenca in iz Breginja izvirata morda celo iz
istega kalupa.
Domnevamo,
da je tovrstnih predmetov na našem ozemlju še več, predvsem v zasebni lasti.