Neandertalčeva piščal je
bila dolga tisočletja skrita pod debelimi zemeljskimi plastmi, dokler je ni v
jami Divje babe na Cerkljanskem 18. julija 1995 izluščila arheologova roka.
Preluknjana kost stegnenice mladega jamskega medveda je kljubovala času in
stkala šestdesettisočletno vez med kamenodobno in sodobno glasbo.
Razstava obiskovalca
popelje v čas, ko je na območju današnje Slovenije živel neandertalec. Je
kamenodobni človek glasbo doživljal tako, kot jo danes mi? Se je z njo
umetniško izražal ali pa mu je zvok piščali pomagal pri lovu?
Na razburljivi poti od začetkov glasbe do sodobnosti spoznamo različna zvočila in glasbila, posebna pozornost je namenjena neandertalčevi piščali: kakšne tehnične raziskave so opravili in kaj so prinesla zvočna in glasbena odkritja? Kako ta izjemna najdba odmeva v sodobnosti? In kaj omogoča rekonstruirano glasbilo?
Arheološki park Divje babe je zgodba, ki se je po velikem preboju v 90. letih – po odkritju neandertalčeve piščali – začela pisati tudi v javnem prostoru. Leta 1997 je Občina Cerkno najdišče zaščitila kot arheološki spomenik lokalnega pomena, raziskave pa so se zaključile leta 1999. S tem se je odprlo novo obdobje: kako izjemno najdbo in prostor, kjer je nastala, približati ljudem, ne da bi pri tem ogrozili dediščino.
Na začetku 2000-ih se je začelo načrtno urejanje območja. Pomemben mejnik je bil projekt ureditve parka za obiskovalce (2004–2005), ki je prinesel boljšo dostopnost, prve interpretacijske vsebine in jasnejši model upravljanja, nad katerim bdi Zavod za turizem Cerkno. Divje babe so postale del širše podobe Cerkljanske: kraj, kjer se narava, zgodovina in vprašanja o začetkih človeka srečajo na enem mestu.
V zadnjih letih je park dobil nove vsebine, med njimi tudi digitalno predstavitev jame, ki obiskovalcu pomaga razumeti plasti časa in življenje v davni preteklosti. Leta 2025 je Vlada RS Arheološki park Divje babe razglasila za kulturni spomenik državnega pomena, kar pomeni najvišjo stopnjo varstva in dolgoročno načrtno upravljanje. Danes Divje babe niso množična atrakcija, temveč doživetje z vodstvom – premišljeno, butično in spoštljivo do prostora.