Pred osmimi ali devetimi stoletji, v dobi, ki ji danes rečemo srednji vek, je ob spodnji Krki zrasla naselbina. Imenovala se je Gutenwerd. Prebivalci so se ukvarjali z obrtmi in trgovino, kot pričajo zapisi o mitnici in brodu na Krki ter novčne najdbe. Včasih jim je šlo dobro, včasih slabo. Trpeti so morali naravne ujme, kuge, lakote in vojne. V letu Gospodovem 1473 pa jih je zadela usodna nesreča: njihov trg so napadli osmanski Turki in ga uničili. Arheologi so ga ponovno odkrili leta 1967 pod travniki in njivami na ledini Otok, v okljuku nekdanje struge Krke. Tam se je kot edina stavba iz tistega časa ohranila cerkev sv. Nikolaja, danes podružnica Župnije Škocjan.

O zgodovini in propadu Gutenwerda ter raziskavah ostankov tega srednjeveškega trga govori razstava, ki jo je pripravil Narodni muzej Slovenije v sodelovanju z Občino Škocjan in Kulturnim centrom Škocjan ter s Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto. Izhaja iz razstave Nekoč je bil Gutenwerd v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani leta 2024. Iz nje je izšla tudi razstava Gutenwerd – vsakdanjik v srednjem veku, ki je bila na ogled v Kulturnem centru Primoža Trubarja v Šentjerneju od 12. februarja do 17. maja letos.

Razstava o Gutenwerdu želi z izbranimi predmeti in temami opozoriti na njegov zgodovinski pomen in zlo usodo v obdobju osmanskih vpadov v slovenske dežele. Poudarja izjemnost arheološkega najdišča kot edine opuščene urbane naselbine iz srednjega veka, ki so jo v Sloveniji doslej odkrili arheologi. Zgodovino raziskav tako naselbine kot tudi cerkve sv. Nikolaja nadgrajuje z rezultati in možnostmi sodobnih raziskovalnih metod, kot so geofizikalne meritve in terenski pregledi najdišča ter naravoslovne analize predmetov in snovi. To je dober obet za nova spoznanja o naselbini, posebej o njenem urbanizmu, in za boljše razumevanje pomena Gutenwerda kot naše dragocene kulturne dediščine.