SI
Raziskovalno delo v sodobnem muzeju»Noč ima svojo moč« – Evropska noč raziskovalcev v Narodnem muzeju Slovenije
27. 11. 2020
Danes odprto
MuzejskaZaprto
MetelkovaZaprto
Grad SnežnikZaprto
Blejski gradZaprto
Ad PirumZaprto

Raziskovalno delo v sodobnem muzeju

»Noč ima svojo moč« – Evropska noč raziskovalcev v Narodnem muzeju Slovenije

Narodni muzej Slovenije se kot tretji partner pridružuje projektu Noč ima svojo moč, organiziranem ob evropski noči raziskovalcev 27. novembra 2020. Živahne raziskovalne dejavnosti, ki potekajo pod okriljem naše ustanove, predstavljamo v obliki prve e-razstave, objavljene na naši spletni strani.

Raziskovalno delo v sodobnem muzeju

Tomaž Lazar

Srce vsakega muzeja so zbirke predmetov. Teh danes ne dojemamo zgolj kot samozadostnih starin ali umetnin, temveč kot zgodovinske vire, ki na različne načine pričajo o človeški preteklosti, znanju in ustvarjalnosti.

Povsem drugo vprašanje je, kako te informacije izluščiti iz muzejskih eksponatov. Muzejski kustos je po izobrazbi navadno (umetnostni) zgodovinar, arheolog ali etnolog, specializiran za posamezno zgodovinsko obdobje, slog ali vrsto gradiva. Kadar poskuša neki predmet prepoznati, določiti njegovo starost ali izvor, se lahko opre zgolj na lastne oči, izkušnje in strokovno literaturo.

Žal to marsikdaj ni dovolj. Da bi zanesljivo ugotovili, iz kakšnih surovin je predmet izdelan, ali je v resnici pristen ali morda ponaredek, potrebujemo pomoč strokovnjakov naravoslovnih ved – kemikov, fizikov, metalurgov ipd. Vsak od njih lahko s svojim znanjem in analitskimi orodji razkrije pomembne podatke, ki pričajo tako o naravi preiskovanega predmeta kot o njegovi vlogi v času nastanka oziroma aktivne uporabe.

Tak raziskovalni pristop se je v modernih muzejih začel uveljavljati proti koncu 19. stoletja. Bogato tradicijo ima tudi v Narodnem muzeju Slovenije. Pomena naravoslovnih analiz v preučevanju kulturne dediščine se je zavedal že ravnatelj Dragotin (Karel) Dežman, saj je dal med drugim leta 1883 v kemijskem laboratoriju ljubljanske realke preiskati sestavo znamenite situle z Vač (sl. 1).

Takšni pionirski poskusi so sčasoma ustvarili temelje za bolj sistematično raziskovalno delo (sl. 2). To je dobilo posebej močan zagon proti koncu osemdesetih let 20. stoletja. Prvi obsežnejši, mednarodno odmeven podvig so bile obsežne analize sestave več sto prazgodovinskih izdelkov iz bakrovih zlitin z metodo ICP-AES – atomsko emisijsko spektroskopijo z induktivno sklopljeno plazmo (sl. 3).

Sl. 1: Dragotin Dežman (1821–1889), ravnatelj Deželnega muzeja v Ljubljani. (Avtor portreta: Filip Fröhlich; foto: Tomaž Lauko)
Sl. 1: Dragotin Dežman (1821–1889), ravnatelj Deželnega muzeja v Ljubljani. (Avtor portreta: Filip Fröhlich; foto: Tomaž Lauko)
Sl. 2a: Že spomladi 1906 so v ljubljanskem sanatoriju Leonišče izvedli prvo rentgensko preiskavo mumije svečenika A-keswy-te iz časa okrog 680 pr. Kr. (Foto: arhiv Zmaga Tančiča)
Sl. 2a: Že spomladi 1906 so v ljubljanskem sanatoriju Leonišče izvedli prvo rentgensko preiskavo mumije svečenika A-keswy-te iz časa okrog 680 pr. Kr. (Foto: arhiv Zmaga Tančiča)
Sl. 2b: Mumija iz Narodnega muzeja Slovenije je bila leta 2001 analizirana tudi z računalniško tomografijo. (Foto: Miran Pflaum)
Sl. 2b: Mumija iz Narodnega muzeja Slovenije je bila leta 2001 analizirana tudi z računalniško tomografijo. (Foto: Miran Pflaum)
Sl. 2c: Tomografski posnetek mumije v preseku. (Foto: Dean Pekarovič)
Sl. 2c: Tomografski posnetek mumije v preseku. (Foto: Dean Pekarovič)
Sl. 3: V zadnjih letih so bile analize arheoloških predmetov iz bakrovih zlitin usmerjene predvsem v raziskave zgodnjih izdelkov iz medenine, datiranih v rimsko dobo. (Foto: Tomaž Lauko)
Sl. 3: V zadnjih letih so bile analize arheoloških predmetov iz bakrovih zlitin usmerjene predvsem v raziskave zgodnjih izdelkov iz medenine, datiranih v rimsko dobo. (Foto: Tomaž Lauko)

Danes so naravoslovne analize gradiva bolj kot ne samoumevni člen delokroga v Narodnem muzeju Slovenije. Osnovne preiskave s svetlobno mikroskopijo in rentgensko fluorescenčno spektroskopijo (XRF) opravljamo v lastnem laboratoriju, ki deluje na Oddelku za konserviranje in restavriranje (sl. 4). Zlasti na Inštitutu za metalne konstrukcije (IMK) izvajamo tudi redne rentgenske preiskave (sl. 5).

Pri zahtevnejših analizah z neporušnimi metodami XRF, protonsko vzbujenimi rentgenskimi žarki (PIXE) in nevtronsko radiografijo sodelujemo z Institutom »Jožef Stefan« (sl. 6).

Sl. 4: Z metodo XRF je mogoče določiti sestavo kovinskih zlitin, ne da bi bilo treba s predmeta odvzeti vzorec. (Foto: Tomaž Lazar)
Sl. 4: Z metodo XRF je mogoče določiti sestavo kovinskih zlitin, ne da bi bilo treba s predmeta odvzeti vzorec. (Foto: Tomaž Lazar)
Sl. 5: Nedavni rentgenski posnetki težko prepoznavnih arheoloških najdb s Kozlovega roba nad Tolminom. Med železnimi fragmenti se skrivata ključavnica in del strelnega mehanizma. (Foto: Janko Vodišek, Eva Menart)
Sl. 5: Nedavni rentgenski posnetki težko prepoznavnih arheoloških najdb s Kozlovega roba nad Tolminom. Med železnimi fragmenti se skrivata ključavnica in del strelnega mehanizma. (Foto: Janko Vodišek, Eva Menart)
Sl. 6a: Kipec Ozirisa iz zasebne zbirke. (Foto: Zoran Milić)
Sl. 6a: Kipec Ozirisa iz zasebne zbirke. (Foto: Zoran Milić)
Sl. 6b: Nevtronska radiografija je pokazala, da je kipec Ozirisa zalit s svincem. (Foto: Zoran Milić)
Sl. 6b: Nevtronska radiografija je pokazala, da je kipec Ozirisa zalit s svincem. (Foto: Zoran Milić)

V zadnjih letih smo veliko pozornosti posvetili metalografskim oziroma metalurškim analizam kovinskih izdelkov, posebej orožja. Na tem področju smo utrdili tesne vezi z Oddelkom za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pa tudi z Inštitutom za kovinske materiale in tehnologije (IMT) (sl. 7).

Sl. 7a: Metalografske analize fragmenta enoreznega meča iz 15. stoletja so pokazale, da je bil tehnološko preprost, a dokaj kakovosten izdelek. Njegovo rezilo so obdelali s postopkom naogljičenja. (Foto: Tomaž Lazar, Tomaž Lauko)
Sl. 7a: Metalografske analize fragmenta enoreznega meča iz 15. stoletja so pokazale, da je bil tehnološko preprost, a dokaj kakovosten izdelek. Njegovo rezilo so obdelali s postopkom naogljičenja. (Foto: Tomaž Lazar, Tomaž Lauko)
Sl. 7b: Pretežno feritna struktura hrbtišča rezila je razmeroma mehka, žilava in dobro absorbrira udarce. (Foto: Peter Fajfar, OMM NTF)
Sl. 7b: Pretežno feritna struktura hrbtišča rezila je razmeroma mehka, žilava in dobro absorbrira udarce. (Foto: Peter Fajfar, OMM NTF)
Sl. 7c: Naogljičena, večinoma perlitna struktura ostrine je precej trša. (Foto: Peter Fajfar, OMM NTF)
Sl. 7c: Naogljičena, večinoma perlitna struktura ostrine je precej trša. (Foto: Peter Fajfar, OMM NTF)
Z različnimi zunanjimi izvajalci smo doslej uspešno uporabili še več drugih metod – denimo radiografske preiskave masivnih kovinskih izdelkov z gama žarki, računalniško tomografijo, datiranje z radioaktivnim ogljikom (14C) in dendrokronologijo (sl. 8). 
Sl. 8a: V slovenski arheologiji je zelo odmevalo odkritje neandertalske koščene piščali iz Divjih bab. (Foto: Tomaž Lauko)
Sl. 8a: V slovenski arheologiji je zelo odmevalo odkritje neandertalske koščene piščali iz Divjih bab. (Foto: Tomaž Lauko)
Sl. 8b: Tomografski posnetek piščali v preseku. (Foto: Dean Pekarovič)
Sl. 8b: Tomografski posnetek piščali v preseku. (Foto: Dean Pekarovič)
Sl. 8c: Podrobne analize piščali so razkrile različne sledi obdelave. (Foto: Tomaž Lauko, Adrijan Košir)
Sl. 8c: Podrobne analize piščali so razkrile različne sledi obdelave. (Foto: Tomaž Lauko, Adrijan Košir)
Keramiko in steklo smo analizirali s termoluminiscenco ter elektronsko spinsko resonanco, segli pa smo tudi na področje obrazne forenzične rekonstrukcije (sl. 9).
Sl. 9a: Edini ohranjeni posmrtni ostanek zadnjega celjskega grofa Ulrika II. je precej poškodovana lobanja. (Foto: Tomaž Lauko)
Sl. 9a: Edini ohranjeni posmrtni ostanek zadnjega celjskega grofa Ulrika II. je precej poškodovana lobanja. (Foto: Tomaž Lauko)
Sl. 9b: S pomočjo izkušene nemške forenzične ekipe je bilo mogoče verodostojno poustvariti Ulrikov obraz. (Foto: Tomaž Lauko, Ursula Wittwer Backofen)
Sl. 9b: S pomočjo izkušene nemške forenzične ekipe je bilo mogoče verodostojno poustvariti Ulrikov obraz. (Foto: Tomaž Lauko, Ursula Wittwer Backofen)

Kratki filmi

Didaktični film o radiokarbonskem datiranju

Osnove metalografskih analiz

Klasični postopek forenzične rekonstrukcije človeškega obraza

Kako deluje rentgenska fluorescenčna spektroskopija

Raziskovalni program Predmet kot reprezentanca

Tomaž Lazar

Dolgoročno raziskovalno delovanje je mogoče le ob primerni organizaciji in finančni podpori. To sodelavcem Narodnega muzeja Slovenije zagotavljajo predvsem raziskovalni programi in projekti Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS).

Preučevanje muzejskega gradiva iz obdobja srednjega in novega veka vse od leta 2004 kontinuirano poteka pod okriljem raziskovalnega programa P6-0282 Predmet kot reprezentanca: okus, ugled, moč (raziskave materialne kulture na Slovenskem).

Analiza sestave steklenega kozarca z metodo PIXE. (Foto: Žiga Šmit)
Analiza sestave steklenega kozarca z metodo PIXE. (Foto: Žiga Šmit)
Preiskave lakirane površine miniaturnega oklepa iz 19. stoletja so razkrile različne restavratorske posege na originalnem predmetu. (Foto: Andrej Hirci)
Preiskave lakirane površine miniaturnega oklepa iz 19. stoletja so razkrile različne restavratorske posege na originalnem predmetu. (Foto: Andrej Hirci)
Nedavne analize pečatnikov iz muzejske zbirke so zajele 95 primerkov iz obdobja od 13. do zgodnjega 20. stoletja. (Foto: Tomaž Lazar)
Nedavne analize pečatnikov iz muzejske zbirke so zajele 95 primerkov iz obdobja od 13. do zgodnjega 20. stoletja. (Foto: Tomaž Lazar)
Izsledki raziskav pričajo, da so mojstri predindustrijske dobe uporabljali bakrove zlitine zelo raznovrstne sestave. To je bila verjetno tudi posledica pogostega recikliranja kovin. (Foto: Tomaž Lazar)
Izsledki raziskav pričajo, da so mojstri predindustrijske dobe uporabljali bakrove zlitine zelo raznovrstne sestave. To je bila verjetno tudi posledica pogostega recikliranja kovin. (Foto: Tomaž Lazar)

Jedro programske skupine je sestavljeno iz članov Oddelka za zgodovino in uporabno umetnost Narodnega muzeja Slovenije. Vanj je bilo doslej vključenih več sodelavcev iz drugih ustanov: Univerze v Ljubljani, Instituta »Jožef Stefan«, Arhiva Republike Slovenije in Instituta za varilstvo, d. o. o. Tesno pa sodelujemo tudi s številnimi zunanjimi strokovnjaki, ki nam omogočajo dostop do lastnih laboratorijev in raziskovalnih zmogljivosti.

Aktualna sestava programske skupine v obdobju 2018–2023:

  • dr. Tomaž Lazar, vodja (orožje in bojna oprema, vojaška zgodovina)
  • dr. Mateja Kos Zabel (steklo, keramika, likovno gradivo)
  • dr. Jernej Kotar (pečati in pečatniki, zgodovina srednjega veka)
  • dr. Maja Lozar Štamcar (pohištvo, uporabna umetnost)
  • dr. Jure Volčjak (arhivistika, zgodovina srednjega in zgodnjega novega veka)
  • dr. Borut Zorc (metalurške analize)
  • dr. Marijan Nečemer (neporušne analize XRF)
  • Gašper Oitzl, mag. (kovina, zgodovina srednjega veka, železarstvo)
  • Veronika Škofljanec Jagodic, mag. (mlada raziskovalka, zgodovina zgodnjega novega veka)
Odvzem vzorcev za metalografsko analizo s fragmenta prsne plošče, odkrite na gradu Kozlov rob nad Tolminom (Foto: Tomaž Lazar)
Odvzem vzorcev za metalografsko analizo s fragmenta prsne plošče, odkrite na gradu Kozlov rob nad Tolminom (Foto: Tomaž Lazar)
Oklep iz tridesetih let 16. stoletja, ki ga je izdelal nürnberški mojster Valentin Siebenbürger, je bil zelo skrbno zasnovan. Da bi pri masi manj kot 24 kg zagotavljal čim boljšo zaščito, so z najdebelejšo pločevino zavarovani zgolj vitalni deli, preostali sklopi pa so bistveno tanjši. (Risba: Polonca Strman)
Oklep iz tridesetih let 16. stoletja, ki ga je izdelal nürnberški mojster Valentin Siebenbürger, je bil zelo skrbno zasnovan. Da bi pri masi manj kot 24 kg zagotavljal čim boljšo zaščito, so z najdebelejšo pločevino zavarovani zgolj vitalni deli, preostali sklopi pa so bistveno tanjši. (Risba: Polonca Strman)
Rentgenski posnetek prsne plošče oklepa iz delavnice Valentina Siebenbürgerja. (Foto: Borut Zorc)
Rentgenski posnetek prsne plošče oklepa iz delavnice Valentina Siebenbürgerja. (Foto: Borut Zorc)
Na tankih robovih oklepnih plošč smo z rentgensko preiskavo zaznali različne poškodbe in drobne razpoke. (Foto: Borut Zorc)
Na tankih robovih oklepnih plošč smo z rentgensko preiskavo zaznali različne poškodbe in drobne razpoke. (Foto: Borut Zorc)
Jasno viden zvar na obročku z verižne srajce. (Foto: Edwin Wood)
Jasno viden zvar na obročku z verižne srajce. (Foto: Edwin Wood)
Najstarejši ohranjeni primerek težjega ognjenega orožja na Slovenskem je top iz zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, datiran v sredino 15. stoletja. (Foto: Tomaž Lauko)
Najstarejši ohranjeni primerek težjega ognjenega orožja na Slovenskem je top iz zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, datiran v sredino 15. stoletja. (Foto: Tomaž Lauko)
Konstrukcijo topovske cevi smo s pomočjo podjetja IMP NDT, d. o. o., preiskali z gama žarki. (Foto: Tomaž Lazar)
Konstrukcijo topovske cevi smo s pomočjo podjetja IMP NDT, d. o. o., preiskali z gama žarki. (Foto: Tomaž Lazar)
Skupaj z dodatnimi preiskavami, opravljenimi v laboratoriju podjetja Sistemska tehnika, d. o. o., je radiografska analiza razkrila zapleteno konstrukcijo cevi. (Foto: Alojz Hudej)
Skupaj z dodatnimi preiskavami, opravljenimi v laboratoriju podjetja Sistemska tehnika, d. o. o., je radiografska analiza razkrila zapleteno konstrukcijo cevi. (Foto: Alojz Hudej)
Poznosrednjeveški top je bil izdelan iz več deset železnih elementov, spojenih v celoto. Večina spojev med sestavnimi deli s prostim očesom ni vidna. (Risba: Ida Murgelj)
Poznosrednjeveški top je bil izdelan iz več deset železnih elementov, spojenih v celoto. Večina spojev med sestavnimi deli s prostim očesom ni vidna. (Risba: Ida Murgelj)

Na področju naravoslovnih analiz so najodmevnejše rezultate v zadnjih letih prispevale raziskave srednjeveškega oziroma zgodnjenovoveškega stekla in keramike, analize japonskega laka z infrardečo spektroskopijo FTIR, preiskave pečatnikov iz bakrovih zlitin z metodo XRF ter metalurške analize orožja in kovanih železnih izdelkov.

Izjemno pomembna dosežka programske skupine sta tudi dva velika razstavna projekta. Razstava Preteklost pod mikroskopom (2017) je javnosti prvič predstavila pregledno podobo raziskovalne dejavnosti v Narodnem muzeju Slovenije, različne doslej uporabljene analitske tehnike in nekatere posebej zanimive primere opravljenih raziskav.

Z razstavo Ko zapoje kovina (2019–2020) pa smo v sodelovanju z Oddelkom za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani prikazali razvoj in tradicijo obdelovanja kovin v slovenskem prostoru od najzgodnejših dob do sedanjosti. V postavitev smo vključili dragocene, javnosti še neznane primerke domačih obrtnih izdelkov.

Meritve trdote indonezijskega bodala – krisa. Preiskave z metodami XRF in PIXE so potrdile, da je bilo rezilo deloma skovano iz meteoritskega železa z visoko vsebnostjo niklja. (Foto: Tomaž Lazar)
Meritve trdote indonezijskega bodala – krisa. Preiskave z metodami XRF in PIXE so potrdile, da je bilo rezilo deloma skovano iz meteoritskega železa z visoko vsebnostjo niklja. (Foto: Tomaž Lazar)

Noč raziskovalcev

Dogajanje v okviru Noči raziskovalcev v petek, 27. novembra 2020, se letos seli na splet. 
O čem je govora?
Konzorcij partnerjev Ustanova Hiša eksperimentov, Institut »Jožef Stefan«, Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo in Tehniški muzej Slovenije je skupaj sooblikoval projekt »Noč ima svojo moč«.

Kakšen je cilj projekta?
Cilj projekta »Noč ima svojo moč«  je zasnovati skupek aktivnosti, ki jih bomo izvedli v okviru Evropske noči raziskovalcev v letu 2020 (petek, 27. 11. 2020). Evropska noč raziskovalcev je vseevropska akcija v okviru programa za raziskovanje in tehnološki razvoj – Obzorje 2020 (Horizon 2020).

Čemu vse to?
Na pobudo Evropske komisije se širom Evrope za en dan v letu široko odprejo vrata organizacij, ki se ukvarjajo z znanostjo in raziskovanjem, da bi predstavile poklic in življenje znanstvenika širši javnosti.

Kdo sodeluje?
Projekt bo združil več kot 30 kulturno-znanstveno-izobraževalnih institucij z namenom osveščanja o pomembnosti raziskovanja in inovacij, njun vpliv na družbo in gospodarstvo ter karierne možnosti.. V »nočnih« dejavnostih po vsej Sloveniji bo sodelovalo več deset tisoč obiskovalcev iz različnih ciljnih skupin.

Kaj se bo dogajalo?
Spletne aktivnosti bodo obsegale dogodivščine, predavanja, delavnice, raziskovalne dneve v osnovnih in srednjih šolah, muzejih, ... ter virtualna odprta vrata v raziskovalnih ustanova in znanstvenem centru.

Več na spletni strani:

Danes odprto
MuzejskaZaprto
MetelkovaZaprto
Grad SnežnikZaprto
Blejski gradZaprto
Ad PirumZaprto
 

 

Prijavite se na e-novice