SI
Show menu

Posavski muzej Brežice

Odtisi za večnost: Napisi na rimskih steklenih posodah iz Ribnice pri Jesenicah na Dolenjskem

Danes Ribnica, nekoč Romula – cestna in carinska postaja na pragu Panonske nižine

Rimska Romula – današnja Ribnica pri Jesenicah na Dolenjskem je bila obcestna postaja, ustanovljena ob vii publici – glavni cesti, ki je povezovala Akvilejo (današnji Oglej) prek Emone in Nevioduna (Drnovo pri Krškem) s Siscijo (današnjim Siskom), s tem pa Sredozemlje s Panonsko nižino in Balkanskim polotokom.

Rimska država je za nadzor meja, izvajanje vojaških premikov, razvoz pošte in trgovskega blaga uporabljala dobro vzdrževano mrežo poti, ki so bile premišljeno in strateško speljane skozi pokrajino. Cestne postaje so popotnikom in vprežnim živalim omogočale počitek na dolgih poteh. Na vlogo in pomen naselbine v prostoru je vplivala tudi neposredna bližina Save, ki je bila tedaj plovna pot izrednega gospodarskega pomena.

Prvi grobovi v Ribnici so bili odkriti že pred več kot 60 leti ob izgradnji Ceste bratstva in enotnosti. Obsežnejša izkopavanja med letoma 2001 in 2004 ob izgradnji dolenjskega dela avtoceste Ljubljana–Obrežje pa so odkrila večji del naselbine in zahodno grobišče.

Razkošje trgovskega blaga na prepihu prometnic

Romula je bila kot živahno mesto na stiku prometnic deležna številnih uvoženih in tudi luksuznih izdelkov iz domačih in tujih delavnic. Študije steklenega gradiva so pokazale, da je bilo to uvoženo z vseh strani imperija, kar se kaže v pestrem razponu barv, okrasov in oblik posod, med katerimi niso manjkali niti izdelki najvišje kakovosti. Mednje vsekakor sodijo posode z napisi in odtisi.

Sentia Secunda in Ennion – imeni mojstrov, ki jih izgovarjamo še danes

Iz napisov na steklenih posodah lahko razberemo številne informacije. Napisi arheologom omogočajo prepoznavanje steklarskih delavnic, iz katerih izvirajo posode, razkrivajo imena steklarskih mojstric in mojstrov, ki so posodo izdelali, ter celo povedo, kakšna vsebina je bila shranjena v posodi.

Najpogostejši odtisi na steklu v Ribnici so koncentrični krogi, pike, rozete in geometrijski vzorci. Odtisnjene so lahko tudi posamezne črke; kot odtis črk MS na balzamariju, odkritem v enem od grobov. Na drugem balzamariju – posodici za mazila in dišave – je napis PATRIMONI. Napis je morda označeval vsebino, ki izvira s cesarskih posesti.

Za posebej zanimiv napis je poskrbela oglejska mojstrica steklopihalka Sentia Secunda. Na dnu kvadratne steklenice se je delno ohranil napis SENTIA SECUNDA FACIT AQUILEIAE VITREARIA – IZDELALA STEKLARKA SENTIA SEKUNDA IZ AKVILEJE. V Evropi poznamo manj kot pet posod z njenim žigom. Časovno jih umeščamo v drugo polovico 1. stoletja.

Ennion je bil eden najuglednejših steklarskih mojstrov antičnega sveta. Številni vrči, čaše in stekleničke so potovali iz njegovih delavnic na Bližnjem Vzhodu po vsem imperiju, da bi dosegli svoje petične kupce. Dragoceno pivsko čašo rumene barve si je zaželel tudi premožni prebivalec Romule. Čaša je bila izdelana v prvi polovici 1. stoletja z zahtevno tehniko pihanja v večdelni kalup. Poleg bogatega rastlinskega okrasja je na čaši v grškem jeziku zapisano ENNION ME JE IZDELAL in NAJ SE OHRANI IME KUPCA.

Jana Puhar

Jezikovni pregled: Mateja Jankovič Čurič
Odlomek dna steklenice z napisom Sentie Secunde (foto: Tomaž Lauko)
Odlomek dna steklenice z napisom Sentie Secunde (foto: Tomaž Lauko)
Balzamarij z napisom MS (foto: Irena Lazar)
Balzamarij z napisom MS (foto: Irena Lazar)
Del v kalup pihane čaše iz rumeno obarvanega stekla, v kvadratnem okviru napis v grščini »Naj se ohrani ime kupca!« (MNHΘ /O AΓOP / AZΩN). Napis na drugi strani se je glasil »Ennion me je izdelal« (ENNI / ΩNEП / IOHCE N) in ni ohranjen (foto: Tomaž Lauko)
Del v kalup pihane čaše iz rumeno obarvanega stekla, v kvadratnem okviru napis v grščini »Naj se ohrani ime kupca!« (MNHΘ /O AΓOP / AZΩN). Napis na drugi strani se je glasil »Ennion me je izdelal« (ENNI / ΩNEП / IOHCE N) in ni ohranjen (foto: Tomaž Lauko)
Izris in rekonstrukcija Ennionove čaše (risba: Anđelka Fortuna Saje)
Izris in rekonstrukcija Ennionove čaše (risba: Anđelka Fortuna Saje)

Literatura

  • Lazar, I. 2005, Some interesting new finds from Slovenia. ENNION beaker. Instrumentum 21, str. 40–41. 

  • Lazar, I. 2020, Romula – Ribnica. Manjša rimska naselja na slovenskem prostoru / Minor Roman settlements in Slovenia, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 40, str. 387–402.

Več o razstavi

Sodelujejo

 

 

Prijavite se na e-novice