Danes Ribnica, nekoč Romula – cestna in carinska postaja na pragu Panonske nižine
Rimska Romula – današnja
Ribnica pri Jesenicah na Dolenjskem je bila obcestna postaja, ustanovljena ob vii publici – glavni cesti, ki je
povezovala Akvilejo (današnji Oglej) prek Emone in Nevioduna (Drnovo pri
Krškem) s Siscijo (današnjim Siskom), s tem pa Sredozemlje s Panonsko nižino in
Balkanskim polotokom.
Rimska država je za nadzor meja, izvajanje vojaških premikov, razvoz
pošte in trgovskega blaga uporabljala dobro vzdrževano mrežo poti, ki so bile
premišljeno in strateško speljane skozi pokrajino. Cestne postaje so popotnikom
in vprežnim živalim omogočale počitek na dolgih poteh. Na vlogo in pomen
naselbine v prostoru je vplivala tudi neposredna bližina Save, ki je bila tedaj
plovna pot izrednega gospodarskega pomena.
Prvi grobovi v Ribnici so bili odkriti že pred več kot 60 leti ob
izgradnji Ceste bratstva in enotnosti. Obsežnejša izkopavanja med letoma 2001
in 2004 ob izgradnji dolenjskega dela avtoceste Ljubljana–Obrežje pa so odkrila
večji del naselbine in zahodno grobišče.
Razkošje trgovskega blaga na prepihu prometnic
Romula je bila kot živahno
mesto na stiku prometnic deležna številnih uvoženih in tudi luksuznih izdelkov
iz domačih in tujih delavnic. Študije steklenega gradiva so pokazale, da je
bilo to uvoženo z vseh strani imperija, kar se kaže v pestrem razponu barv,
okrasov in oblik posod, med katerimi niso manjkali niti izdelki najvišje
kakovosti. Mednje vsekakor sodijo posode z napisi in odtisi.
Sentia Secunda in Ennion – imeni mojstrov, ki jih izgovarjamo še danes
Iz napisov na steklenih posodah lahko razberemo številne informacije.
Napisi arheologom omogočajo prepoznavanje steklarskih delavnic, iz katerih
izvirajo posode, razkrivajo imena steklarskih mojstric in mojstrov, ki so
posodo izdelali, ter celo povedo, kakšna vsebina je bila shranjena v posodi.
Najpogostejši odtisi na steklu v Ribnici so koncentrični krogi, pike,
rozete in geometrijski vzorci. Odtisnjene so lahko tudi posamezne črke; kot
odtis črk MS na balzamariju, odkritem v enem od grobov. Na drugem balzamariju –
posodici za mazila in dišave – je napis PATRIMONI. Napis je morda označeval
vsebino, ki izvira s cesarskih posesti.
Za posebej zanimiv napis je poskrbela oglejska mojstrica steklopihalka Sentia Secunda. Na dnu kvadratne
steklenice se je delno ohranil napis SENTIA
SECUNDA FACIT AQUILEIAE VITREARIA – IZDELALA STEKLARKA SENTIA SEKUNDA IZ
AKVILEJE. V Evropi poznamo manj kot pet posod z njenim žigom. Časovno jih
umeščamo v drugo polovico 1. stoletja.
Ennion je bil eden
najuglednejših steklarskih mojstrov antičnega sveta. Številni vrči, čaše in
stekleničke so potovali iz njegovih delavnic na Bližnjem Vzhodu po vsem
imperiju, da bi dosegli svoje petične kupce. Dragoceno pivsko čašo rumene barve
si je zaželel tudi premožni prebivalec Romule. Čaša je bila izdelana v prvi polovici 1. stoletja z zahtevno tehniko pihanja v večdelni kalup. Poleg
bogatega rastlinskega okrasja je na čaši v grškem jeziku zapisano ENNION ME JE
IZDELAL in NAJ SE OHRANI IME KUPCA.
Jana Puhar
Jezikovni pregled: Mateja
Jankovič Čurič