Najstarejši
primerki steklenih predmetov v Novem mestu izvirajo iz žganih,
poznobronastodobnih grobov (10.–8. stoletje pred
našim štetjem), ki so bili raziskani na Mestnih njivah in Kapiteljski njivi.
Vsi stekleni
predmeti so nakitnega značaja, saj se pojavljajo v obliki steklenih jagod, ki
so po večini izdelane iz modrega stekla v več odtenkih. Steklene jagode so
različnih velikosti, prevladujejo majhne, asimetrično izdelane obročaste jagode
z večjo luknjo za pritrditev.
Pojavljajo se modre
steklene jagode z očesci iz manj obstojnega belega ali rumenega stekla, ki
pogosto izpade, v jagodi pa ostanejo le kanalčki v obliki sklenjenih krogov – očesc.
Zelo redko se pojavljajo tudi jagode z izrastki.
V večini grobov
so jagode redke, v nekaj primerih pa se v grobu, ob že sicer bogatih in
številnih ostalih grobnih pridatkih, pojavi še cela množica steklenih jagod.
Predmeti kažejo, da so to ženski grobovi, ki po svojem bogatem inventarju
odstopajo od ostalih, dokaj revnih grobov. Nedvomno so to grobovi prve elite
tedanje že razslojene družbe. Domnevamo, da so steklene jagode predstavljale
prestižno trgovsko blago, ki so si ga lahko privoščili le izbrani člani tedanje
družbe.
Bistveno se situacija spremeni v času
starejše železne dobe (8.–4. stoletje pr. n. št.), ko se v pretežno ženskih
grobovih množično pojavlja steklen nakit. Posebnost v moških grobovih
predstavljajo posamezne, po večini modre steklene jagode, ki so bile priložene
k pokojnikom kot apotropejski ali spominski
pridatek.
Na Dolenjskem so pokojnike v
starejši železni dobi pokopavali v mogočne zemljene gomile, ki so predstavljale
družinske grobnice, kamor so nekaj stoletij k zadnjemu počitku polagali
pokojnike iz iste družine.
V posameznih bogatejših grobovih je
lahko tudi tisoč ali več deset steklenih jagod, ki so sestavljale ogrlico,
izjemoma so bile prišite kar na obleko. Ob velikem številu steklenih jagod
preseneča njihova raznovrstnost po obliki, barvi, vzorcih in načinih pritrditve
na organsko ali celo bronasto vrvico. Prevladujejo modre jagode v različnih
odtenkih, sicer pa najdemo še zelene, rumene, mlečno bele, rjave, prozorne in
skoraj črne. Po obliki so okrogle, valjaste, ploščate, v obliki kapljice,
zvezde ali košarice, kombinirane z dodanimi izrastki in okrasi. Poseben tip so
jagode v obliki ovnovih glavic. Med steklenimi izdelki najdemo tudi bronasto
zaponko s stekleno oblogo – fibulo ježevko.
V 3. stoletju
pr. n. št. število steklenih predmetov upade. To je čas mlajše železne dobe in
čas prihoda novega ljudstva – Keltov, ki so zrušili staro halštatsko kulturo
Dolenjske in prinesli novosti v materialni, socialni in duhovni kulturi ter
staroselcem vsilili nov način življenja in drugačne običaje ob smrti.
V grobovih se
pojavijo nove oblike steklenih jagod z očesci, predvsem pa profilirane,
raznobarvne masivne steklene zapestnice, ki jih po vsej verjetnosti niso izdelovali
na Dolenjskem, temveč drugje v Evropi, od koder po trgovskih poteh prihajajo
tudi na to ozemlje.