SI
Show menu

Muzej in galerije mesta Ljubljane

Stekleni zakladi iz zbirk Mestnega muzeja Ljubljana

Nakit, žare, balzamariji, vrči, krožniki, kozarci, dekanterji, vitraži, zajemalke, lestenci. Valovito, sijoče, krhko, raznobarvno, mojstrsko izdelano, presenetljivo in predvsem starodavno – najstarejši stekleni predmeti iz zbirke Mestnega muzeja Ljubljana, ki hrani premično dediščino ljubljanske kotline, so stari več tisoč let! Ponosno povemo, da sta naša najstarejša steklena predmeta dve modri jagodi iz starejše železne dobe, najmlajši pa je kozarec za penino, ki v zbirki kaže na prehod iz drugega v tretje tisočletje.

Ob praznovanju mednarodnega leta stekla smo med več kot 14.000 steklenimi muzejskimi predmeti izbrali tiste, ki v sebi zrcalijo zgodbe o Ljubljani, pričajo o spretnosti izdelovalca in izjemnosti umetnika, tiste, ki spadajo med neprecenljiva presenečenja nedavnih arheoloških izkopavanj, ter take, ki v nas prebujajo zanimanje in naklonjenost do trdne krhkosti, ki jo pooseblja steklo.

Osnova naše zbirke stekla je rimsko steklo iz severnega grobišča Emone, odkrito pri arheoloških raziskavah Ljudmile Plesničar Gec v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Med takrat odkritimi predmeti je za najprivlačnejšega obveljala čaša z okrasom iz barvnih lis – v celoti ohranjena temnomodra steklena posoda z raznobarvnimi lisami še danes očara z osupljivo lepoto in natančnostjo izdelave. Enobarvnim, večbarvnim in pisanim kozarcem, čašam, skodelam in balzamarijem so se ob nadaljnjih arheoloških izkopavanjih pridruževali novi in novi primerki iz stekla, te prve umetno izdelane mase, ki so jo Rimljani z navdušenjem in mojstrstvom uporabljali. Nedavna izkopavanja so zbirko rimskega stekla dodatno obogatila: mednarodno zanimanje je leta 2018 poželo odkritje modre posode pod Gosposvetsko cesto; predmet je danes že del stalne muzejske razstave.

V okviru mednarodnega leta stekla si lahko v Mestnem muzeju Ljubljana od februarja 2022 prvič ogledate predmete iz rimskega časa, odkrite leta 2021 pod Dunajsko cesto: čudovite, skorajda nepoškodovane steklene posode, ki so jih žalujoči sorodniki pred 2000 leti pridali v grobove premožnih Emonk in Emoncev.

O drugačnih časih in verovanjih prebivalcev ljubljanskega območja govorijo stekleni predmeti s konca 16. in začetka 17. stoletja. Tako lahko na kozarcu z vitkim pecljem in pozlato preberemo napis »Deus propitius esto mihi« (»Bog, usmili se me«). Steklenico za blagoslovljeno vodo iz 18. stoletja pa krasi motiv golobice kot prispodobe Sv. duha.

Bolj posvetne užitke je z estetskim učinkom svojemu lastniku lepšal mošnjiček za tobak iz 19. stoletja, izvezen s steklenimi biseri.

Steklo se pojavi tudi kot nosilec negativov najzgodnejših podob Ljubljane, ki so bile med letoma 1880 in 1920 ujete v fotografski objektiv.

S svojo lepoto še vedno očarajo secesijski lestenci z obeski iz steklenih paličic in kroglic. Naša zbirka se ponaša tudi s steklenimi umetniškimi deli; taka je skulptura iz fluorescentnega pleksi stekla Dušana Tršarja iz leta 1984.

In kateri stekleni predmet je najbolj »ljubljanski«? To je vaza iz Steklarne Rogaška z upodobitvijo stare pripovedke o prevzetni Urški in povodnem možu, ki sta svoj usodni ples odplesala na obrežju Ljubljanice, le streljaj oddaljenem od Mestnega muzeja Ljubljana.

Bernarda Županek in Urša Karer
Jezikovni pregled: Katja Paladin
Kozarec z začetka 17. stoletja z napisom »Bog, usmili se me« v latinščini
Kozarec z začetka 17. stoletja z napisom »Bog, usmili se me« v latinščini
S steklenimi biseri izvezen mošnjiček za tobak iz 19. stoletja
S steklenimi biseri izvezen mošnjiček za tobak iz 19. stoletja
Vaza iz leta 1991 z Urško in povodnim možem na bregu Ljubljanice
Vaza iz leta 1991 z Urško in povodnim možem na bregu Ljubljanice
Poznorimska modra posoda z napisom »Pij, da bi živel večno, na mnoga leta« v grščini
Poznorimska modra posoda z napisom »Pij, da bi živel večno, na mnoga leta« v grščini
Avtor vseh fotografij je Andrej Peunik, © Muzej in galerije mesta Ljubljane.

Literatura

  • Plesničar Gec, L., 1974. Steklene zajemalke iz severnega emonskega grobišča. Arheološki vestnik 25, 1974 (1976), str. 35–38.
  • Lazar, I., 2004: Čaša s slikanim okrasom iz Emone (Ljubljana). V: Lazar, I. ur. Drobci antičnega stekla, Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za dediščino Sredozemlja, Založba Annales, str. 43–46.

Več o razstavi

Sodelujejo

 

 

Prijavite se na e-novice