Najstarejše steklo, ki ga hrani Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, je nastalo na
začetku zadnjega tisočletja pred našim štetjem. Takrat so se nekatere
prebivalke v spodnjem Podravju že krasile z ogrlicami iz steklenih jagod (sl. 1).
Od tedaj je ljudi v teh krajih steklo spremljalo ves čas. Tukajšnji Kelti, denimo,so se krasili s steklenimi zapestnicami in prstani.
Prihod
Rimljanov je spodbudil razcvet in vsestransko rabo stekla. Najstarejše stekleno posodje iz Petovione je bilo narejeno
iz večbarvnega neprosojnega stekla izrazitih barv. To so
bili dragoceni izdelki, uvoženi iz večjih proizvodnih središč.
Nekateri vzorci spominjajo na dragoceno posodje iz okrasnega
kamenja (sl. 2). S
tehniko razbarvanja so Rimljani izdelovali tudi brezbarvno steklo, s katerim so
posnemali posode in nakit iz kamene strele.
S
širjenjem Petovione in njenega prebivalstva se je povečalo tudi povpraševanje
po steklenem posodju. Surovo steklo je bilo uvoženo, končne
izdelke pa so začeli proizvajati v Petovioni že konec 1.
ali na začetku 2. stoletja. Delavnice so delovale še v 3. stoletju, čeprav začnejo
tako količina kot raznovrstnost oblik takrat že upadati. Največ petovionskih izdelkov
za vsakodnevno rabo iz naravno obarvanega stekla modro zelenkaste barve je bilo
narejenih v steklarskih delavnicah na Sp. Hajdini, Zg. Bregu, Vičavi, Panorami
in v Rabelčji vasi (sl. 3).
Razmeroma kakovostni in cenovno
dostopni stekleni izdelki so tako prišli v skoraj vsak dom. Obenem so se pojavljale vedno nove
oblike steklenih posod in lokalni izdelki, od 2. stoletja pa tudi uvoženi
luksuzni izdelki iz vzhodnega Sredozemlja in porenskih delavnic. Ti izdelki pričajo
o ekonomski moči mesta in bogastvu prebivalcev (sl. 4).
Ptujske
steklarske peči so bile podolgovate, ovalno oblikovane, zidane iz opeke in
zamazane z glino, velikosti približno 2 x 1 m. Notranjost peči je bila deljena
v dva dela, v enem je bilo kurišče, drugi del pravokotne oblike je bil delovni
prostor in je imel delovno odprtino, ob kateri je delal steklar. Ob kurišču je
bil kanal, ki je služil kot manipulativni prostor pred pečjo, kjer so kurili.
Poleg posodja –
steklenic, čaš in balzamarijev – so iz stekla izdelovali tudi druge predmete,
povezane s toaleto, in predvsem nakit (sl. 5). Steklo se je uporabljalo
tudi za izdelovanje gem, vstavljenih v pečatne prstane (sl. 6).
Večina dobro ohranjenih steklenih predmetov je bila najdena
na grobiščih, kjer
so jih kot pridatke, ki so pokojnike spremljali v posmrtno
življenje, skrbno položili v grobove.
Ob
zatonu rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju sta zamrli tudi trgovina in
proizvodnja. Za nekaj stoletij je tako usahnila tudi proizvodnja stekla na
območju Ptuja.
Aleksandra Nestorović