SI
Show menu

Zasavski muzej Trbovlje

Steklarne v Zasavju: iz preteklosti v prihodnost

Začetki steklarske dejavnosti v Zasavju so povezani s splošnim gospodarskim razvojem v 19. stoletju, ki je temeljil na procesu industrializacije. Kazal se je v prehajanju ročne proizvodnje v strojno, v uporabi premoga kot novega energetskega vira in v uvajanju novosti v prometu (železnica), zato ne preseneča, da so začele gozdne glažute propadati. Nadomestili so jih sodobni industrijski steklarski obrati, med katere sodijo tudi štiri steklarne v Zasavju. Tri so imele krajšo dobo delovanja (Zagorje ob Savi: 1804–1843, Trbovlje: 1825–1873, Zagorje ob Savi: 1860–1928), medtem ko za četrto, to je steklarno v Hrastniku (1860), velja ravno obratno. Iz leta v leto je bolj prepoznavna, a ne samo v domačem okolju.

Le kdo še ni slišal za steklenico Alaska iz kolekcije High Glass, ki je bila zmagovalka nagrade Packaging Design 2017, ali videl stekleničk iz segmenta parfumerija (za francoski trg), ki je postal pomemben del embalažnega programa, edinega proizvodnega programa hrastniške steklarne po ukinitvi namiznega leta 2020? Že pred tem je steklarna z ukinitvijo razsvetljavnega programa leta 2018 prekinila s skoraj 160-letno tradicijo ročno pihanih izdelkov. Vse spremembe v zadnjem obdobju so posledica prehajanja Steklarne Hrastnik na industrijo 4.0, ki se odraža v avtomatizaciji, robotizaciji in digitalizaciji delovnih procesov ter posledično v ukinitvi delovnega mesta klasičnega »glažarja«.

V Zasavskem muzeju Trbovlje zato poleg starejših izdelkov zasavskih steklarn hranimo tudi novodobne izdelke Steklarne Hrastnik. Predmeti v steklarski zbirki so kategorizirani, in sicer glede proizvodnje na ročne, polavtomatske in avtomatske, glede namembnosti pa na namizno, razsvetljavno, embalažno, laboratorijsko in tehnično steklo ter na okrasne, spominske in personalizirane izdelke.

Manjši del izdelkov iz naše steklarske zbirke, ki šteje okrog tisoč predmetov (večina iz hrastniške steklarne), predstavljamo na stalni razstavi v Trbovljah in Hrastniku. Med njimi so tudi škorenj, kelih, posoda s tremi vratovi in žardinjera.
Nevenka Hacin
Jezikovni pregled: Danijela Čibej
Škorenj iz programa spominski izdelki, narejen iz brezbarvnega stekla. Zgornjemu delu škornja, ki je ročno pihan v kalup in ga krasi brušeno rastlinsko okrasje (trta), sta v vročem stanju dodana podplat in peta z ostrogo. Škorenj so našli med letoma 1905 in 1910 na območju steklarne v Trbovljah.
Kelih iz namiznega programa zagorske steklarne (1860–1928), narejen iz zelenega in brezbarvnega stekla. Ročno pihani kupi (v model), ki jo krasi brušeno rastlinsko okrasje, je dodana noga, dodelana pri peči s tehniko vlečenja cevi.
Posoda s tremi vratovi iz programa laboratorijsko steklo, ki so jih v hrastniški steklarni izdelovali v letih 1925–1960. Izdelek iz brezbarvnega stekla je ročno pihan v kalup, levi in desni vrat pa sta v vročem stanju dodelana pri peči.
Žardinjera, posoda za sadje iz namiznega programa, narejena na polavtomatski stiskalnici iz onix stekla, ki je komercialno ime za posebno barvno stekleno maso, ki so jo leta 1975 izdelali kemiki Steklarne Hrastnik.
Avtor vseh fotografij je Lovro Rozina, © Zasavski muzej Trbovlje

Literatura

  • Ivančič Lebar, I., 2014. 210 let zasavskih steklarn. Trbovlje: Zasavski muzej Trbovlje.

  • Hacin, N., 2020. Pridobivanje steklene mase in izdelava steklenih izdelkov ob 160-letnici steklarne v Hrastniku. Trbovlje: Zasavski muzej Trbovlje.

Več o razstavi

Sodelujejo

 

 

Prijavite se na e-novice