Začetki steklarske dejavnosti v Zasavju so povezani s splošnim gospodarskim razvojem v 19. stoletju, ki je temeljil na procesu industrializacije. Kazal se je v prehajanju ročne proizvodnje v strojno, v uporabi premoga kot novega energetskega vira in v uvajanju novosti v prometu (železnica), zato ne preseneča, da so začele gozdne glažute propadati. Nadomestili so jih sodobni industrijski steklarski obrati, med katere sodijo tudi štiri steklarne v Zasavju. Tri so imele krajšo dobo delovanja (Zagorje ob Savi: 1804–1843, Trbovlje: 1825–1873, Zagorje ob Savi: 1860–1928), medtem ko za četrto, to je steklarno v Hrastniku (1860), velja ravno obratno. Iz leta v leto je bolj prepoznavna, a ne samo v domačem okolju.
Le kdo še ni slišal za steklenico Alaska iz kolekcije High Glass, ki je bila zmagovalka nagrade Packaging Design 2017, ali videl stekleničk iz segmenta parfumerija (za francoski trg), ki je postal pomemben del embalažnega programa, edinega proizvodnega programa hrastniške steklarne po ukinitvi namiznega leta 2020? Že pred tem je steklarna z ukinitvijo razsvetljavnega programa leta 2018 prekinila s skoraj 160-letno tradicijo ročno pihanih izdelkov. Vse spremembe v zadnjem obdobju so posledica prehajanja Steklarne Hrastnik na industrijo 4.0, ki se odraža v avtomatizaciji, robotizaciji in digitalizaciji delovnih procesov ter posledično v ukinitvi delovnega mesta klasičnega »glažarja«.
V Zasavskem muzeju Trbovlje zato poleg starejših izdelkov zasavskih steklarn hranimo tudi novodobne izdelke Steklarne Hrastnik. Predmeti v steklarski zbirki so kategorizirani, in sicer glede proizvodnje na ročne, polavtomatske in avtomatske, glede namembnosti pa na namizno, razsvetljavno, embalažno, laboratorijsko in tehnično steklo ter na okrasne, spominske in personalizirane izdelke.
Manjši del izdelkov iz naše steklarske zbirke, ki šteje okrog tisoč predmetov (večina iz hrastniške steklarne), predstavljamo na stalni razstavi v Trbovljah in Hrastniku. Med njimi so tudi škorenj, kelih, posoda s tremi vratovi in žardinjera.