Deset najimenitnejših: pisni in dokumentarni pomniki slovenske kulture in zgodovine
Zaradi občutljivosti gradiva bo razstava na ogled le en mesec!
Dragocena dokumentarna dediščina, ki je bila leta 2022 uvrščena na slovensko
Nacionalno listo UNESCO Spomin sveta, je z izvirniki na
ogled v Narodnem muzeju Slovenije. Med njimi so serija listin grofov Celjskih, Prešernova zapuščina,
Herbarijska knjiga Janeza Krstnika Flysserja in Taboriščni tarok Borisa Kobeta.
Ne zamudite enkratne priložnosti in si v živo oglejte najdragocenejši
kartografski dokument, ki ga hranimo na območju današnje Slovenije: v sam vrh
svetovne kartografije sodi Piranski kodeks De
summa totius orbis iz 16. stoletja, delo znamenitega kartografa Pietra
Coppa, Izoljana beneškega rodu, avtorja številnih kartografskih mojstrovin. Po dolgih dvaindvajsetih letih je spet na ogled za široko publiko!
Spomin sveta
Unescov program Spomin sveta (Memory of the World) je prvenstveno namenjen popularizaciji pisne dediščine in avdiovizualnih zapisov (filmov, fotografij, zemljevidov itd.), ki jih hranijo arhivi, muzeji, knjižnice in druge ustanove z vsega sveta. Sestavlja ga več registrov, najbolj poznan je mednarodni, saj vsebuje najpomembnejše pisne in druge dokumentarne pomnike človeštva. Slovenija ima trenutno na tem prestižnem seznamu vpisan Codex Suprasliensis (Supraseljski rokopis). Posamične dele rokopisa iz 10. stoletja, ki velja za najstarejši ohranjeni pisni dokument v slovanskem jeziku, poleg Narodne in univerzitetne knjižnice hranijo še na Poljskem in v Rusiji.
Leta 2020 je bil v Sloveniji ustanovljen Nacionalni odbor za Unescov program Spomin sveta in dve leti pozneje smo Slovenci na nacionalno listo uvrstili prvih deset vpisov najbolj prepoznavnih dokumentarnih zbirk. Izbrani dokumenti imajo trajen pomen in neprecenljivo vrednost, njihovo uničenje ali izguba bi pomenila nepopravljivo škodo za nas in naše zanamce.
Skupni projekt arhivov, knjižnic in muzejev
Pri razstavi Spomin Slovenije: Slovenska nacionalna lista – UNESCO Spomin
sveta sodeluje več ustanov, ki hranijo bogato dokumentarno dediščino. Poleg
Narodnega muzeja Slovenije so to:
- Arhiv Republike Slovenije,
- Narodna in univerzitetna knjižnica,
- Zgodovinski arhiv na Ptuju,
- Frančiškanski samostan Novo mesto,
- Javni gospodarski zavod za protokolarne
storitve Republike Slovenije, grad Brdo,
- Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran,
- Prirodoslovni muzej Slovenije,
- Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
|
Najimenitnejših deset z znakom
UNESCO Spomin sveta:
- Serija listin grofov Celjskih, 1262–1456,
- Korespondenca
Primoža Trubarja in drugih protestantskih piscev, 2. polovica 16. stoletja,
- Ptujski mestni
statut, 1513,
- Stiški rokopis,
okoli leta 1428,
- Prešernova
zapuščina, prva polovica 19. stoletja,
- Knjižnica Frančiškanskega
samostana Novo mesto, 1469–1800,
- Biblija Jurija
Dalmatina, 1584,
- Pietro Coppo,
Piranski kodeks De summa totius orbis,
1524–1526,
- Herbarijska knjiga
Janeza Krstnika Flysserja, 1696,
- Taboriščni tarok
Borisa Kobeta, 1945.
|
Avtorska skupina: dr. Alenka Miškec (koordinatorica razstavnega projekta,
Narodni muzej Slovenije), dr. Bojana Rogelj Škafar (Slovenski etnografski
muzej), Helena Janežič (Narodna in univerzitetna knjižnica), dr. Aleksander
Žižek (Zgodovinski arhiv Celje), Urša Pajk, Matej Hreščak, dr. Andreja Breznik,
Maja Bahar, Petra Grom, Veronika Špeh (vsi Narodni muzej Slovenije).