Med posameznimi slogovnimi obdobji je prav barok med tistimi, ki so v največji meri zaznamovala podobo prostora današnje Slovenije. To je čas, ko smo po srednjem veku ponovno priča velikemu umetnostnemu zagonu. Po umiritvi verskih bojev in turške nevarnosti se je odprla pot za razcvet dežel na obrobju cesarstva. Za ta čas značilna mobilnost umetnikov je v slovenski prostor pripeljala zveneča imena in izjemne arhitekturne, kiparske in slikarske stvaritve. Tudi v Ljubljani se je začela živahna gradbena dejavnost kot posledica ambicioznega umetnostnega naročništva. Gonilna sila tega kulturnega preporoda so bili plemiški izobraženci, ki so z ambicijo, da bi se približali tako dvoru kot bližnjim in bolj oddaljenim umetnostnim središčem, spodbujali razvoj kulture na vseh področjih – likovni umetnosti, glasbi, gledališču …
Dobrih šest desetletij po zadnji predstavitvi baročne umetnosti želita Narodna galerija in Narodni muzej Slovenije ponovno ponuditi tako širši kot ožji strokovni javnosti nov pregled umetnosti tega obdobja.

Razstava v Narodnem muzeju Slovenije bo osvetlila tako posvetno kot sakralno oblast ter vsakdanje življenje v 17. in 18. stoletju. Obiskovalcem bo omogočila vpogled v posvetne, verske in družbene tokove tega časa ter razkrila bogastvo kulturnih stikov in vplivov, ki so sooblikovali slovensko umetnost. Na ogled bodo dosežki arhitekturne in uporabne umetnosti tega obdobja, predstavljeni skozi prihod novih cerkvenih redov jezuitov in kapucinov, novih gradenj ter prenove stolnih, mestnih, podružničnih in romarskih cerkva ter samostanov. Posvetni del razstave pa bo z mestnimi hišami, palačami in podeželskimi dvorci ter njihovo opremo zaznamoval predstavitev prostorov oblasti in življenja v mestu ter na deželi.
Za kulisami muzeja že potekajo intenzivne priprave – konservatorji, restavratorji in kustosi natančno pregledujejo, čistijo in pripravljajo eksponate, ki jih skrbno hranijo v muzejskih zbirkah. Poleg tega v muzej prihajajo tudi dragoceni predmeti, ki so nam jih samo za to razstavo posodili iz drugih ustanov.
Spoznali boste lahko vpliv novih cerkvenih redov, kot so jezuiti in kapucini, ter si ogledali prenove stolnih in mestnih cerkva, samostanov in romarskih svetišč. A barok ni bil le čas cerkvenega sijaja – odkrili boste tudi razkošje mestnih palač, podeželskih dvorcev in njihovih umetniško dovršenih interierjev. Razstava bo ponudila tudi vpogled v vojaško zgodovino in bogato baročno grafiko.