SI
Knjige so poučne, kratkočasne, blagodejne ...Vitrina, povezana z branjem in bralnimi navadami
1. 8. 2025 do 29. 8. 2025

Vitrina meseca, na ogled od 1. do 29. avgusta 2025, Muzejska

Knjige so poučne, kratkočasne, blagodejne ...

Vitrina, povezana z branjem in bralnimi navadami

Odprta knjiga na mizi, s povečevalno lupo se lepo prebere del besedila na levi strani knjige.
Knjiga Zgodovina branja, Alberto Manguel, 2007
Na fotografiji total knjižnice, v sredini sta dve mizi, ob stenah so police, založene s knjigami. Police so v dveh nadstropjih.
Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije
Na fotografiji je pogled na knjižnico, posnetek je iz višje pozicije. Knjižne police so organizirane v dveh nadstropjih.
Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije
Na mizi je kup različnih knjig. Gre predvsem za strokovno literaturo, različne priročnike.
Knjige

Avgustovska vitrina meseca je namenjena branju, bralnim navadam, pripomočkom, bralcem in knjigam. Beremo iz različnih razlogov … Ob tem lepem opravilu se učimo, kratkočasimo, zdravimo (biblioterapija), družimo, v mislih pobegnemo iz vsakdanjega življenja in še kaj bi se našlo. Branje nas spodbuja k razmišljanju, vživljanju v druge ljudi, vpliva na našo ustvarjalnost in dejavnost možganov, širi našega duha in naš besedni zaklad. Zavzeti bralci pravijo, da s knjižnimi prijateljicami nismo nikoli sami.

Kaj si izposojamo in kupujemo?
Podatki o izposojenem gradivu v slovenskih knjižnicah nam veliko povedo o obiskovalcih knjižnic. V prvi polovici leta 2025 so knjižničarji največkrat izposodili otroško in mladinsko literaturo. Na prvem mestu je bila Brina Brihta; zelo visoko pa Solzice, Zločin in kazen, Romeo in Julija, Visoška kronika. Trenutno zelo priljubljen slovenski novinar, pisatelj in alpinist Tadej Golob je (šele) na enainpetdesetem mestu, s kriminalnim romanom Oj, Triglav moj dom. V knjigarnah so nam posredovali podatke, da ljudje radi kupujejo priročnike za samopomoč in vrtnarjenje, kuharice, turistične vodiče. Med slovenskimi avtorji so iskane prav tako knjige Tadeja Goloba, zdravnika Davida Zupančiča in publicistke Vesne Milek. Med tujo literaturo so priljubljene biografije glasbenikov, politikov, igralcev, športnikov, fantastične zgodbe Tolkiena, Sapkowskega in še bi lahko naštevali. Vsi na tak ali drugačen način gradimo svojo zasebno knjižnico, ki je odvisna od našega gmotnega položaja, razpoložljivega prostora, bralnega okusa in naše volje.

Kakšni so bralni okusi in navade?
Bralci se ločimo glede na obliko nosilca zapisa, vsebinski izbor, lokacijo in čas branja. V zadnjem času Slovenci najraje beremo kriminalne, romantične in fantazijske romane. Delimo se tudi na ljubitelje proze ali poezije ali pa imamo radi oboje. Nenazadnje se razlikujemo prav tako po tem ali beremo le eno čtivo naenkrat ali več hkrati. Nekateri še vedno prisegamo na tiskano verzijo knjižne prijateljice in se ne moremo navaditi na e-bralnike. Knjižni molji imamo doma radi bralni kotiček, ki je udoben in miren. Okusi so različni, saj eni najraje berejo zunaj, če le vreme ni preostro, drugi pa za štirimi stenami. Med nami so knjižni molji, ki berejo povsod – na avtobusih, v čakalnicah, parkih, kavarnah, med sprehodom, obedom in še bi lahko naštevali. Taki izkoristijo vsak prosti trenutek za druženje s pisano besedo.
Po slovenskih knjižnicah je veliko organiziranih literarnih večerov, delavnic, predavanj in najrazličnejših druženj na temo knjig in bralne kulture. Na tovrstnih dogodkih se srečujejo ljudje, ki se radi družijo, razpravljajo o knjigah, spoznavajo nove ljubitelje branja in si izmenjujejo bralne predloge. Vse več pa je tudi ekskurzij ali pohodov po kulturnih poteh pisateljev. Na drugi strani pa so vsi tisti, ki jim je branje intimno opravilo.

Lepo vabljeni, da se sprehodite med knjigami in predmeti, povezanimi z branjem.

Avtorica vitrine in besedila: Urša Pajk

Vitrina meseca je brezplačno na ogled v Knjižnici Narodnega muzeja Slovenije v njenem odpiralnem času.
Drage obiskovalke, cenjeni obiskovalci!

V poletnih in jesenskih mesecih v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski ulici in Prirodoslovnem muzeju Slovenije potekajo različna dela z namenom celovite energetske prenove muzejske stavbe, zato je ogled muzeja občasno oviran. Vhod v muzej za gibalno ovirane je s Prešernove ceste 20. Za dostop z vozički pokličite številko 051 701 040 in počakajte muzejskega informatorja, ki vas bo pospremil v muzej. 
Trudimo se, da bo vaš obisk potekal čim bolj nemoteno. Vnaprej se opravičujemo in se vam hkrati zahvaljujemo za razumevanje.
 

 

Prijavite se na e-novice